Od 23. julija do 8. avgusta so v Tokiu na Japonskem pripravili poletne olimpijske igre, ki bi jih morali izvesti že v lanskem letu, vendar so jih zaradi epidemije prestavili. Posebnost teh iger v primerjavi s preteklimi je bila predvsem ta, da so bile brez gledalcev. Na olimpijskih igrah je nastopilo 11656 športnikov iz 205 držav v 50 različnih disciplinah. Slovenska reprezentanca je v Tokio poslala 54 športnikov, med katerimi so bili tudi trije Zasavci – kolesar Primož Roglič, kajakaš Peter Kauzer in igralec namiznega tenisa Darko Jorgić. Na igrah so kot trenerji sodelovali še trije Zasavci. Peter Kauzer starejši kot trener v kajakaški reprezentanci, Andreja Ojsteršek Urh kot selektorica slovenske namiznoteniške ekipe in Janoš Peterlin kot trener v avstrijski kajakaški reprezentanci. Vsem je šlo odlično. O njihovih nastopih smo že pisali, danes objavljamo skupen pregled sodelovanja na igrah.
Olimpijske igre so se za Zasavce začele že drugi dan, 24. julija, ko je na kolesarski cestni dirki nastopil Kisovčan Primož Roglič. Na 234 kilometrov dolgi dirki, na kateri so kolesarji prekolesarili kar 4865 višinskih metrov, je imel Primož precej težav in osvojil končno 28. mesto. Tretje mesto in s tem bronasto medaljo si je kot prvi Slovenec prislužil Tadej Pogačar.
Primoževe otroške sanje pa so se uresničile že nekaj dni kasneje, 28. julija, ko je na kronometru postal olimpijski prvak. Odpeljal je vožnjo svojega življenja in drugouvrščenega Nizozemca Toma Domoulina premagal z več kot minuto prednosti. Po tekmi je za Televizijo Slovenija povedal: »Neverjetno, vse se lahko zelo hitro obrne, če temu verjameš in trdno delaš. Sem izredno vesel. Sam vedno rečem, da nisem ravno specialist za kronometer, vendar ga lahko odpeljem tudi dobro. Sem izjemno vesel in ponosen.« Na zmagovalni oder, kjer je prejel zlato olimpijsko medaljo, je skočil v svoj značilen telemark. In s tem spomnil na skakalne korenine s smučarske skakalnice v Kisovcu. Po prejetju medalje pa je za TV Slovenija dejal: »Ko se počutim dobro, ko me nič ne boli in ko lahko delam tisto, kar delam, brez nepotrebnih bolečin, sem izjemno vesel. Sem res super srečen in ponosen.« Nekaj dni kasneje je priletel na Brnik, kjer ga je pričakala množica navijačev. »Težko je opisati, kaj vse mi gre po glavi. Zagotovo zadoščenje in zadovoljstvo. To je nagrada za ves trud, ki smo ga vložili letos in vsa leta poprej. Je potrditev dobrega in trdega dela. Tako zame kot za vse okoli mene,« je povedal na novinarski konferenci. Dodal je, da se še ne zaveda, kaj se je zgodilo, je pa uresničil svojo željo še iz časov, ko je bil smučarski skakalec – osvojiti zlato olimpijsko medaljo. »Konec koncev je lepo priti domov, saj smo vsi tekmovali za Slovenijo. To je zmaga vseh,« je dodal.
Šestega avgusta so v Hrastniku pripravili sprejem njihovih olimpijcev, ki pa sta se ga udeležila tudi Primoževa starša Anita in Polde Roglič. Za naš medij sta povedala, da sta nastop spremljala v živo na velikem zaslonu na zagorski ploščadi, kjer je bila ekipa Vala 202. »Veseliva se oba, veseli se cela Slovenija. To je šport, ki se odvija zunaj in je nepredvidljiv. Sestavni del so tudi padci, neljubi padci. Ob zmagi pa je bilo polno veselja in solz,« sta še dodala.
Jorgić med najboljšimi petimi
Naslednji je na olimpijskih igrah nastopil igralec namiznega tenisa in Hrastničan Darko Jorgić. Po treh odličnih zmagah proti Špancu Alvaru Roblesu, Britancu Liamu Pitchfordu in Japoncu Tomokazuju Harimotu je v četrtfinalu s 4:0 izgubil proti Tajvancu Jun Džu Linu ter se tako uvrstil na skupno peto mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev za slovensko namiznoteniško reprezentanco na olimpijskih igrah. »Lin je zelo agresiven tip igralca, kar mi ne ustreza. Morda sem tudi psihično in fizično izmučen po treh maratonih, ki sem jih imel. Seveda sem stiskal, da dam svoj maksimum. Ni šlo, a presrečen sem, da sem sploh prišel do sem,« je za STA po tekmi povedal Jorgić.
Se je pa Jorgić udeležil sprejema hrastniških olimpijcev, ki so ga v Hrastniku pripravili šestega avgusta. Za naš medij je povedal, da je bila njegova glava po težkih in močnih treh tekmah, ki jih je že odigral, verjetno prazna. »Če bi imel vsaj en dan počitka, bi bilo mogoče drugače, ampak žal je to šport. Na olimpijskih igrah si ne izbiraš sam, kdaj in s kom boš igral. Na koncu sem zadovoljen tudi s petim mestom,« je dodal. Svoj celoten nastop na olimpijskih igrah bi od 1 do 9 ocenil z dobro 9, kar je odličen rezultat. »V posamezni konkurenci mislim, da sem vse tekme odigral na vrhunskem nivoju. Tudi na tisti, ko sem v četrtfinalu izgubil s 0:4, si nimam kaj zameriti in gledam samo pozitivno naprej za Pariz,« je dodal.
Sprejema se je udeležila tudi njegova trenerka, prav tako Hrastničanka, Andreja Ojsteršek Urh, ki je z nastopom svojega varovanca zelo zadovoljna. »Vem, da se ponavljam, ampak že štiri leta nazaj sem povedala, da je Darko material in tip igralca, ki je lahko med najboljšimi desetimi na svetu, in še vedno mislim tako,« je povedala za naš medij.
Kajakaš Peter Kauzer, ki je branil srebrno medaljo iz Ria de Janeira leta 2016, pa je svoje olimpijske nastope začel 28. julija, ko je nastopil na kvalifikacijah. Ker si je polfinale zagotovil že s prvo vožnjo, saj je bil četrti, je v drugi vozil malce bolj rezervirano in osvojil 11. mesto. Polfinalni nastop je odvozil 30. julija, kjer pa je na žalost ostal brez finala. Osvojil je 12. mesto. Do finala mu je zmanjkalo le 65 stotink, a za vodilnim Čehom je zaostal skoraj pet sekund. Ko je prispel do cilja, se je prijel za čelado, saj je vedel, da je bil prepočasen in da za uvrstitev v finale ne bo dovolj. »Začel sem v redu, na prečenju pa mi je zagrabilo sprednjo špico in me prestavilo nižje, zato sem izgubil zelo veliko moči. Takoj po drugem vmesnem času me je obrnilo, izgubil sem hitrost in takrat sem se zavedal, da to verjetno ne bo dovolj za finale. Počutil sem se dobro, čeprav sem spal zelo slabo. Čoln ni stekel, od šestih vratc naprej sem veslal bolj na silo,« je po svojem nastopu povedal za Televizijo Slovenija.
Se je pa tako kot Jorgić tudi on udeležil sprejema hrastniških olimpijcev. Za naš medij je povedal, da se je z rezultatom z olimpijskih iger že zelo hitro sprijaznil. »Me sicer še vedno zaboli, ko se spomnim za nazaj, vendar na odločitev ne morem vplivati. Bil sem dobro pripravljen, vendar se ni izšlo. Konec koncev je to težek šport,« je povedal. Motivacije za naslednje olimpijske igre, ki bodo v Parizu leta 2024, ima še dovolj in ne počuti se starega. »Dokler bom čutil, da sem se še vedno sposoben boriti z najboljšimi, bom vztrajal,« je dodal.
Nekaj besed je za naš medij o njegovem nastopu na olimpijskih igrah povedal tudi njegov trener in oče Peter Kauzer starejši. »To je bil eden najtežjih in najbolj mučnih trenutkov v moji trenerski karieri. Kaj takšnega še nisem doživel. Imel sem občutek, kakor da se zaletava v zid. Vemo, da se moraš na olimpijadi tisti dan res dobro počutiti, kar se Pero sicer je, ampak na vodi mu ni šlo. Nisem mogel verjeti, da se mu bo to kdaj zgodilo,« je povedal. Dodal je še: »Razočaranje je sigurno prisotno, čeprav me je Pero presenetil, da je to sprejel tako mirno. Sam je videl, da mu ni šlo, zato si s takšno vožnjo finala res ni zaslužil.« Bo pa Peter Kauzer starejši, če bo šlo vse po načrtih, prisoten tudi na naslednjih olimpijskih igrah v Parizu.
Letošnjih olimpijskih iger pa se je udeležil še en Zasavc, Hrastničan Janoš Peterlin, ki je trener avstrijske kajakaške reprezentance. Njegova trenerska pot se je začela postopoma, saj je bil dolgo časa tudi sam športnik in član slovenske reprezentance, vendar nikoli član olimpijske reprezentance. Je pa na olimpijskih igrah že drugič sodeloval kot trener. V Londonu je bil trener tajske reprezentance. Letošnje so bile zanj lepa izkušnja, saj so japonski prostovoljci in organizatorji pripravili lepe igre v trenutni težki situaciji. »Igre v Tokiu so bile iskreno rečeno povsem drugačne kot tiste v Londonu, saj igre brez gledalcev niso enake. V Londonu je bilo vse bolj svobodno, saj si si lahko ogledal tekme drugih športnih tekmovanj, v Tokiu pa smo imeli vstop samo na kajakaško prizorišče,« je povedal Peterlin, ki je bil z nastopi svojih varovancev izredno zadovoljen, saj je njegov tekmovalec v kajaku zasedel četrto mesto.
Če bo šlo vse po načrtih, bodo vsi letošnji zasavski olimpijci in trenerji nastopili tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah, ki bodo leta 2024 v Parizu. Držimo pesti!
Sabina Bravec
Foto: Branko Klančar, OZS in osebni arhiv Janoša Peterlina
