36-letni Hrastničan Janoš Peterlin je nekdanji slovenski kajakaš na divjih vodah, trenutno pa trener, ki je razpet med Slovenijo, Francijo in Avstrijo. Po končani športni karieri v Sloveniji se je namreč preselil v mesto Pau v Franciji, zadnji dve leti pa trenira avstrijsko reprezentanco.
Janoš Peterlin je s tekmovanji začel že pri 11 letih, saj je otrok Brodarskega društva Steklarna Hrastnik. V slovenski reprezentanci je bil vse od 17. do 30. leta, vmes le tri ali štiri leta ni bil uvrščen v ekipo. Njegovi najboljši rezultati so sedmo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala leta 2016, peto mesto na Svetovnem pokalu v Londonu, deveto mesto na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2003 in drugo mesto v World Series.
Za življenje v Franciji se je odločil, ker je tam živela njegova partnerka Josepha, ki je bila do 24. leta prav tako kajakašica. Do 23. leta je bila v francoski reprezentanci. Tam je dobil tudi dobro priložnost za delo. Selitev v Francijo ni bila odločitev iz danes na jutri, ampak je približno tri leta potoval iz Slovenije v Francijo in obratno. Sedaj že skoraj šest let živi na jugozahodu Francije, v manjšem mestu Pau, kjer je tudi kajakaški center, ki prireja tekme svetovnega pokala in svetovna prvenstva.
Njegova trenerska pot se je začela postopoma. Ker nekaj let ni bil uvrščen v slovensko reprezentanco, je v Brodarskem društvu Steklarna Hrastnik treniral mlajšo skupino otrok in imel izobraževalni program za mednarodno kajakaško organizacijo. Na izobraževanju ga je kajakaš iz Tajske prosil za pomoč pri azijskih kvalifikacijah za Olimpijske igre v Londonu leta 2012, kjer je vodil tajvansko reprezentanco, saj je postal njen trener.
Leta 2019 ga je med testnim dogodkom za olimpijske igre v Tokiu, kjer je bil z reprezentanco Tajvana, avstrijski trener povabil k sodelovanju z avstrijskimi reprezentanti, saj se je sprostilo mesto trenerja v njihovi ekipi. Ponudbo je sprejel in na letošnjih Olimpijski igrah v Tokiu je kot trener že bil član avstrijske olimpijske ekipe.
Zanj so bile olimpijske igre lepa izkušnja, saj so japonski prostovoljci in organizatorji pripravili lepe igre v trenutni težki situaciji. »Igre v Tokiu so bile iskreno rečeno povsem drugačne kot tiste v Londonu, saj igre brez gledalcev niso enake. V Londonu je bilo vse bolj svobodno, saj si si lahko ogledal tekme drugih športnih tekmovanj, v Tokiu pa smo imeli vstop samo na kajakaško prizorišče,« je povedal Peterlin. »Igre z maskami niso enake kot brez. Drugačni so tudi človeški odnosi, saj je vsak poskušal držati neko distanco. Na koncu so vse skupaj še kar dobro izpeljali,« je še dodal.
Z nastopi svojih varovancev je bil izredno zadovoljen, kot so bili tudi tekmovalci in vsi zaposleni na zvezi. »Seveda je grenak okus zaradi kajakaša Felixa Oschmautza in njegovega četrtega mesta, saj je bil v vrhunski formi. Ampak takšen je šport. Skoraj vsi tekmovalci v ekipi so še mladi in v Parizu bomo poskušali iztržiti še kaj več,« je povedal.
Letos ima še nekaj tekem, saj sezona še ni končana, potem pa se bodo pogovorili o njegovih trenerskih načrtih. V življenju trenutno ne načrtuje nič, iz vsakega dneva želi iztržiti le maksimum in uživati.
Tudi v domači Hrastnik se vrne pogosto, sploh sedaj, ko dela v avstrijski reprezentanci, vendar vedno nekako na hitro.
MP in SB
Foto: osebni arhiv
