Danes je dan slovenskega športa, državni praznik, ki ni dela prost dan. Praznik so na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvedli leta 2020 kot obletnico na 23. september leta 2000, ko je na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna. In sicer ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca.

Današnji dan pa je tudi prvi dan evropskega tedna športa. Slovenija je praznik uvedla kot osma na svetu. Pred njo so to storile že Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska.

Praznik je vse od prve predstavitve doživel pozitiven odziv različnih javnosti. Praznik ni podprla samo slovenska športna javnost, ampak tudi lokalne skupnosti, Strokovni svet vlade RS za šport, poslanske skupine in številni drugi. Razglasitev dneva slovenskega športa kot novega državnega praznika je leta 2020 pozdravil tudi predsednik Republike Borut Pahor, ki je takrat priredil poseben sprejem ob predstavitvi pobude in jo podprl z besedami: »Šport je tako kot kultura, ena od stvari, ki nas povezujejo.«

»23. september ni le še eden na seznamu slovenskih državnih praznikov. To je praznik s posebnim pomenom, posvečen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu, s posebnim poudarkom, da vse Slovenke in Slovenci praznik obeležijo z lastno telesno dejavnostjo,« pa je med drugim poudaril predsednik OKS Bogdan Gabrovec.

Z dnevom slovenskega športa želi OKS povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti ter nagovoriti vse tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Dan slovenskega športa naj spodbuja telesno aktivnost, uživanje življenja in skrb za dobro počutje. Naj bo dan slovenskega športa čas za šport.

SB

Foto: Olimpijski komite Slovenije