Danes praznujemo Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik. Današnji dan je tudi dela prost dan. Na ta dan se spominjamo obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Vsako leto ob 8. februarju pripravijo osrednjo državno proslavo, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.
Proslava ob obletnici pesnikove smrti je prvič postala vseslovenska med drugo svetovno vojno, po sklepu osvobodilnega gibanja leta 1941. Tedaj je bil to praznik vseslovanske enotnosti, ki so ga praznovali 7. februarja. 8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej. Tudi po nastanku nove države, Republike Slovenije, se je praznik ohranil. Leta 1991 je bil dan razglašen za dela prost dan.
Nekaj o Prešernu
France Prešeren je največji slovenski pesnik. Rodil se je v kmečki družini 3. decembra leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem, umrl pa je 8. februarja leta 1849 v Kranju. France se je sprva šolal pri stricu, ki je bil duhovnik. Od leta 1810 dalje je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici in bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. Dve leti kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Po končnem šolanju se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot odvetnik. Ravno v tem času je napisal večino svojih pesmi, pri katerih mu je pomagal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je lahko po kakovosti pisanja primerjal s sodobniki v Evropi.
Njegovo življenje je najbolj zaznamovala nesrečna ljubezen do Primičeve Julije, kateri je posvetil Sonetni venec. Sicer je bil poročen z Ano Jelovšek, s katero je imel tri otroke – Terezijo, Ernestino in Franca. V času svojega življenja pa ni bil deležen takšne priznanosti, kot je je danes.
Leta 1844 ja napisal pesem Zdravljica, njena sedma kitica je danes slovenska himna. Njegove najbolj znane pesmi so še: Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Slovo od mladosti, K slovesu, Turjaška Rozamunda, Nezakonska mati, Krst pri Savici in Neiztrohnjeno srce.
SB
Foto: Wikipedija
