Trboveljski zdravnik Virgil Krasnik je več kot 30 let vodil trboveljsko bolnišnico, ki je postala pod njegovim vodstvom vse bolj sodobna zdravstvena ustanova. Temelji, ki jih je s sodelavci postavil v 30 letih po drugi svetovni vojni, so še danes trdni.

Virgil Krasnik se je rodil 19. julija 1909 v Nabrežini (Aurisina) v nekdanji Avstro ogrski, današnji Italiji. Leta 1915 se je družina iz Nabrežine preselila v Trbovlje. Gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je leta 1929 tudi maturiral. Vpisal je študij medicine v Ljubljani, kjer je dokončal pet letnikov od šestih. Zadnje leto se je šolal v Beogradu, kjer je na tamkajšnji medicinski fakulteti pridobil naziv doktor splošne medicine. Prvo službo je dobil v trboveljski bolnišnici, kjer je bil najprej prostovoljec, kasneje je delal na okrajnem uradu za zaposlovanje delavcev, med vojno pa je v celoti prevzel vodenje bolnišnice.

Krasnik se je leta 1944 pridružil partizanom, kjer je prevzel odgovorno nalogo organizacije partizanskih bolnišnic v Savinjski dolini. Po koncu vojne in po osvoboditvi je spet prevzel vodenje trboveljske bolnišnice. Leta 1950 je opravil specializacijo iz kirurgije, zato je vodil tudi kirurški oddelek. Od leta 1945 pa vse do svoje smrti je bil ravnatelj bolnišnice in predstojnik kirurškega oddelka, leta 1961 pa je postal primarij Splošne bolnišnice Trbovlje.

V času Krasnikovega vodenja je bolnišnica dobila sodobno organizacijsko podobo: ločili so otroke in odrasle bolnike, vzpostavili so interni, kirurški in ginekološko porodni, pediatrični in rentgenski oddelek, anestezijsko in laboratorijsko službo, ustanovljena je bila transfuzijska postaja. Bil je glavni pobudnik širitve bolnišnice: pod njegovim vodstvom je bila zgrajena nova otroška bolnišnica in prizidek, s katerim so povečali število postelj in reševali prostorske težave specialističnih ambulant. Napisal je več strokovnih člankov, s predavanji pa je sodeloval tudi pri Rdečem križu Slovenije.

Virgil Krasnik je umrl 27. marca 1968 v Trbovljah.

Savus

Foto: Celjskozasavski.si

Viri in literatura

Rozina, Roman: Zasavski rokovnik. Zagorje ob Savi, 2006, RCR.

Wikipedija

Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Celjskozasavski.si, 2019