Melatonin je človeku lasten (endogen) hormon, ki nastaja pretežno v češeriki (ali epifíza – majhna endokrina žleza v možganih vretenčarjev, pri človeku leži v zadnjem delu velikih možganov) iz aminokisline triptofan. Melatonin nadzoruje cirkadiani (24 – urni) ritem fizioloških procesov v telesu v skladu z menjavo svetlobe in teme. Melatonin nastaja tudi v očesni mrežnici, leči, gastrointestinalnem traktu, koži, …
Izločanje melatonina je pogojeno z menjavanjem svetlobe in teme in je rezultat evolucijske prilagoditve na spremembe v okolju. Fiziološko se začne izločati takoj, ko se začne temniti, največjo koncentracijo doseže med 2- 4 uro zjutraj, v drugi polovici noči pa se količina manjša. Največja koncentracija melatonina ponoči je pri otrocih med 1 in 3 letom, nato s starostjo postopno upada. Dnevne koncentracije v krvi so nizke, včasih celo nedoločljive. Profil plazemskih koncentracij melatonina je med ljudmi zelo različen.
Biološka uporabnost eksogenega (zaužitega s hrano, prehranskimi dopolnili ali zdravili) melatonina se zelo razlikuje. Učinek lahko traja od 4 do 8 ur, v primeru oblik s podaljšanim sproščanjem lahko tudi dlje.
V hrani najdemo melatonin v nizkih koncentracijah v orehih, arašidih, ingverju, rižu, koruzi, ječmenu, ovsu, paradižniku, bananah, brokoliju, pomarančah, ananasu.
Glede na izsledke raziskav melatonin deluje v telesu preko različnih receptorjev – v centralnem živčnem sistemu, jajčnikih, testisih, mlečnih žlezah, žolčniku, jetrih, ledvicah, maščobnem tkivu,… Glede na razširjenost receptorjev v telesu so učinki mnogoteri in kompleksni in jih še ne poznamo v celoti. Najbolj je preučen učinek na spanje.
Prehranska dopolnila z melatoninom
Prehranska dopolnila z melatoninom v odmerkih do 3 mg naj ne bi vplivala na izločanje endogenega melatonina, če jih jemljemo krajši čas oz. občasno. V primeru jemanja je po šestih urah lahko še prisotna zaspanost, zmanjšana pozornost in ravnotežje, glavobol, vrtoglavica in slabost. Pri jemanju višjih odmerkov ali oblik s podaljšanim sproščanjem so lahko ti učinki prisotni še kasneje. Vožnja avtomobila in upravljanje drugih strojev se odsvetuje dokler so izraženi ti učinki.
Višji odmerki melatonina lahko vplivajo na krvni tlak, strjevanje krvi, … Melatonin lahko poveča sedativni učinek pomirjeval in hipnotikov ali zmanjša učinek drugih zdravil (npr. zdravil za zniževanje krvnega tlaka).
Jemanje melatonina lahko poslabša simptome sindroma nemirnih nog, poveča tveganje za padce in zlome, poslabša simptome nočne astme, vpliva na izločanje testosterona in estrogena, poslabša sladkorno bolezen, … Predvsem redno jemanje melatonina (tudi v nizkih odmerkih) lahko vpliva na nivo hormonov.
Sočasno jemanje fluoksetina (antidepresiv) in / ali kofeina lahko poveča absorpcijo melatonina iz prehranskih dopolnil.
Povzetek
Prehranska dopolnila z melatoninom naj se jemljejo v skladu z naravnim cirkadianim (24 urnim) ritmom endogenega melatonina – ko se že stemni, čim bliže običajnemu času spanja v čim nižjem odmerku. Jemanje se svetuje le občasno.
Melatonin lahko naslednji dan po jemanju povzroči zaspanost in utrujenost. Vožnjo in upravljanje s stroji se odsvetuje prej kot v petih urah po jemanju melatonina oz. dokler trajajo ti učinki.
Jemanje melatonina se odsvetuje ljudem, ki imajo kakršnokoli vnetno ali avtoimunsko bolezen, nosečnicam, doječim materam, otrokom in mladostnikom. Prav tako se jemanje brez predhodnega posveta z zdravnikom odsvetuje bolnikom z epilepsijo, astmo, motnjami razpoloženja, vedenja ali osebnostnimi motnjami ter vsem, ki jemljejo katerakoli druga zdravila.
Jemanje melatonina se ne priporoča v kombinacijah s sinteznimi ali naravnimi snovmi, ki imajo pomirjevalne ali uspavalne lastnosti.
Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
