Na Logu v Hrastniku so v petek, 6. avgusta, pripravili topel sprejem za njihova olimpijca Petra Kauzerja in Darka Jorgića. Pred naš mikrofon je med drugim stopil tudi namiznoteniški igralec Darko Jorgić, ki je povedal nekaj besed o svojem nastopu na zanj prvih olimpijskih igrah.
Darko, iskrene čestitke za olimpijski nastop. Slovenci so zgodaj vstajali tudi zaradi vaših tekem. Kako ste vi čutili to podporo, ki ste jo imeli doma v Sloveniji?
Najprej hvala. Res je, prve obračune sem imel ob 3. uri zjutraj in že takrat sem začel dobivati sporočila navijačev, da mi želijo srečo in da so z mano. Mislim, da brez tega v športu ne gre in sem res presrečen, da me tako podpirajo, ne samo v Hrastniku, ampak tudi po celotni Sloveniji in drugod. Zadnja tekma pa je bila ob pravem času, ob dvanajstih ali eni uri popoldan, ravno po nedeljskem kosilu. Mislim, da še nikoli nisem dobil več sporočil kot takrat. Če sem komu pozabil odgovoriti, bi se rad še sedaj zahvalil in se opravičujem, če nisem odgovoril.
Ampak tista tekma je bila fantastična, kajne?
Ja, s Tomokazujem Harimotom sva enkrat že igrala in takrat sem izgubil 4:0. Nato sem nekako začel verjeti, da ga lahko premagam. Glava je bila ves čas pri tekmi, tudi takrat, ko sem začel zmagovati. Motilo me ni niti njegovo dretje. Mislim, da sem pokazal res čvrsto igro in čvrsto glavo ter po dolgem času odigral odlično tekmo.
Koliko je manjkalo, da bi prišli med najboljše štiri?
Ni manjkalo tako malo. Nasprotnik v četrtfinalu je bil premočan, premagal me je s 4:0. Glava je bila po tistih težkih in močnih treh tekmah, ki sem jih že odigral, verjetno prazna. Če bi imel vsaj en dan počitka, bi bilo mogoče drugače, ampak žal je to šport. Na olimpijskih igrah si ne izbiraš sam, kdaj boš igral. Na koncu sem zadovoljen tudi s petim mestom.
Kako pa bi ocenili vse svoje nastope v Tokiu?
Od 1 do 10 bi rekel ena dobra 9. Ekipno nisem mogel več, saj se bil že preveč utrujen. Izgubil sem 3:2 z igralcem, ki je med najboljšimi 15. na svetu. Vseeno pa sem pokazal dober odpor. V posamezni konkurenci pa mislim, da sem vse tekme odigral na vrhunskem nivoju. Tudi na tisti, ko sem v četrtfinalu izgubil z 0:4, si nimam kaj zameriti in gledam samo pozitivno naprej v Pariz.
Kako pa ste olimpijske igre doživljali sicer? Ste bili na otvoritvi?
Na otvoritvi sem bil. Mislim, da je to želja vsakega športnika. Rekel sem si, da bom letošnje leto šel na otvoritev, v bodoče pa ne, saj sem videl, kako dolga in težka procedura je to. Ampak občutek je res nekaj posebnega. Tistih pet krogov je res nekaj posebnega. Pokaže se tudi, kdo je močan v glavi in kdo lahko zdrži ta pritisk.
Ste imeli stike z drugimi slovenskimi športniki?
Sem. Predvsem s Perotom sva se veliko videvala in se pogovarjala. Tudi z ostalimi športniki, s katerimi smo bili v istem nadstropju, smo se pogovarjali in družili, kolikor smo se lahko. Odvisno je bilo predvsem od terminov, kdaj je imel nekdo tekmo. Smo se pa pogovarjali in drugim zaželeli vso srečo na tekmi.
So nove olimpijske igre v Parizu čez tri leta že v načrtu?
Ja, mislim, da bodo ta tri leta šla res hitro. Nekaj dni bo evforija za peto mesto še trajala, potem pa bo to nekako pozabljeno in fokus bo le na Parizu. Tri leta se bodo takoj obrnila okrog. Cilj je, da bom šel še eno stopničko višje, če pa ne bo šlo, pa ne bo. Mislim, da lahko odigram res dobro, kot sem še z vsakih igralcem, ampak odvisno je, kakšen bo žreb in kakšna bo forma tistega dne. Bomo videli.
MP
Foto: Branko Klančar
