Peter Kauzer: Motivacije imam še dovolj, ne počutim se starega

Na Logu v Hrastniku so v petek, 6. avgusta, pripravili topel sprejem za njihova olimpijca Petra Kauzerja in Darka Jorgića. Pred naš mikrofon je med drugim stopil kajakaš Peter Kauzer, ki je povedal nekaj besed o svojem nastopu na zanj že četrtih olimpijskih igrah.

Peter, si misli po nastopu na olimpijskih igrah že zbral? Si z njimi mogoče že v Parizu?

Z rezultatom, ki sem ga naredil na olimpijskih igrah sem se zelo hitro sprijaznil. Me sicer še vedno zaboli, ko se spomnim za nazaj, vendar na odločitev ne morem vplivati. Bil sem sicer dobro pripravljen, vendar se ni izšlo. Konec koncev je to težek šport. Ni le 100 metrov šprinta naravnost, ampak imaš spremenljive pogoje. Spreminja se voda, zapiha veter in vratca se premikajo, tako da je vse skupaj eno veliko prilagajanje. Meni čoln od štarta do cilja na žalost ni stekel in naredil sem dve večji napaki. V kajaku v moji kategoriji, če narediš le eno napako, si lahko res hitro ne samo brez kolajne, ampak tudi brez finala, kar se je tukaj tudi pokazalo. Tako pač je.

Je volje in energije še za tri leta?

Je je. Že pred OI v Tokiu sem povedal, da bom po vsej verjetnosti kariero podaljšal do Pariza. Ne bom rekel, da tam bom, ampak dokler bom čutil, da sem se še vedno sposoben boriti z najboljšimi, bom vztrajal. Motivacije imam še dovolj, ne počutim se starega. Bomo videli. Šli bomo sezono za sezono, na koncu pa bomo videli, ali bo še tista pika na i ali ne bo.

Na letošnjih olimpijskih igrah so slovenski športniki dosegli kar tri zlate ter eno srebrno in bronasto medaljo. Slovenski športniki ste res fantastični.

Ko so se olimpijske igre začele je že prvi dan medaljo dobil Tadej Pogačar, nato Benjamin Savšek, naslednje dni pa še Tina Trstenjak in Primož Roglič. Skoraj vsak dan je bila ena kolajna. Če bi šlo tako naprej, bi bila že kar kriza. Ne kriza (smeh), to bi bilo super, ampak na koncu se je malo ustavilo. Ustavilo se je ravno takrat, ko sem nastopil jaz. Je pa tudi Janja nato opravila svoje, za kar je prišla tja. Svoje so zelo dobro oddelali tudi »basketaši«. In to je to.

Zate so bile to že četrte olimpijske igre. Kako jih lahko primerjaš med sabo, po tekmovanju in po vzdušju?

Rezultatsko gledano so bile zame definitivno najboljše v Riu leta 2016. Tukaj v Tokiu je bilo nekaj posebnega predvsem zaradi Covida-19 in vseh protokolov. So bile pa te najbolj posebne predvsem zaradi tega, ker ni bilo gledalcev. Kljub vsemu smo bili športniki v svojem fokusu, kar je najbolj pomembno.

MP

Foto: Branko Klančar