Danes, 12. junija, je bila v Delavskem domu Zagorje ob Savi slavnostna otvoritev Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu — enega najpomembnejših razvojnih projektov na področju zelenega prehoda v tem delu Evrope. Gre za prvi projekt v Sloveniji, podprt iz Sklada za pravični prehod, ki ga sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija v skupni vrednosti 32 milijonov evrov.
Slovesnosti so se udeležili predstavniki Evropske komisije, vladnih, regionalnih in lokalnih institucij, gospodarstva ter raziskovalne sfere. Dan pred uradnim odprtjem je potekal tudi mednarodni strokovni simpozij, ki je ponudil vpogled v najnovejše trende na področju razogljičenja in energetske odpornosti Evrope.
Evropska komisija pozdravlja odprtje
V nagovoru, prebranem na slovesnosti, je komisarka za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva poudarila, da center predstavlja mejnik na poti Evrope do podnebne nevtralnosti. Slovenija pa s takšnimi pobudami dokazuje, kako se evropske ambicije na področju razogljičenja spreminjajo v konkretne razvojne priložnosti za regije in ljudi.
Sofia Alves, direktorica direktorata za implementacijo programov pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko, je poudarila, da bo center regiji prinesel nove priložnosti s spodbujanjem inovacij ter razvojem baterijskih in vodikovih tehnologij. Izpostavila je tudi, da bo center prispeval h krepitvi znanj in veščin ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Po njenih besedah Zasavje pri prehodu v podnebno nevtralno prihodnost prevzema vodilno vlogo.
Kemijski inštitut širi delovanje v Zasavje
Dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, je poudaril, da center ni le tehnološka pridobitev, temveč tudi dokaz, da vrhunska znanost ne sodi zgolj v Ljubljano. Izrazil je ponos, da inštitut skupaj z lokalnim okoljem soustvarja novo razvojno zgodbo Zasavja, kjer se bodo srečevali vrhunska znanost, industrija in mladi talenti.
Vodja centra dr. Robert Dominko je ob odprtju poudaril, da takšnega centra v polmeru 500 kilometrov ni in da je to hkrati priložnost in odgovornost. Cilj je, da znanje iz laboratorijev hitreje pride v industrijo ter postane del konkretnih izdelkov in tehnologij, podjetjem pa da bo center omogočil preizkušanje razvojnih idej na relevantni tehnološki ravni brez iskanja takšnih zmogljivosti v tujini.
Kaj center ponuja
V dveh laboratorijih, Laboratoriju za razvoj in testiranje baterij ter Laboratoriju za demonstracijo vodikovih in ogljikovodioksidnih tehnologij, ter pilotnih halah in namenskih prostorih, ki skupaj obsegajo več kot 1.500 kvadratnih metrov, bo na voljo vrhunska raziskovalna infrastruktura. Dodanih je še več kot 400 kvadratnih metrov pisarniških površin s predavalnico in študentsko sobo.
Med najpomembnejšo opremo je pilotna linija za pripravo prototipnih baterijskih celic vrečaste ali prizmatične oblike, postavljena v treh sklopih prostorov — mešalnicah, čistih sobah in suhih sobah s točko rosišča –40 °C. Baterijske celice bo mogoče preverjati na 400 merilnih mestih, za spremljanje degradacije pa je na voljo krio-plazma FIB mikroskop. Za vodikove tehnologije je urejena procesna hala z več kot 30 namenskimi komorami za vodenje plinskih reakcij in testiranje procesne opreme. Oba laboratorija povezuje skupni analitski laboratorij za karakterizacijo materialov.
Zasavje — od premoga do baterij
Center stoji v regiji, katere razvoj je desetletja temeljil na premogu. Danes pa prav v Zasavju nastaja sodobna infrastruktura za brezogljične tehnologije, ki simbolično premošča bogato rudarsko preteklost in inovacijsko prihodnost.
Kemijski inštitut je ob svoji 80-letnici podelil jubilejna priznanja tistim, ki so dolga leta podpirali umeščanje centra v lokalno okolje. Prejeli so jih Regionalna razvojna agencija Zasavje, Občina Zagorje ob Savi in župan Matjaž Švagan. Ta je ob prejemu poudaril, da Zasavje ni več le sinonim za premog, temveč postaja prostor znanja, inovacij in novih tehnologij ter da prav iz sodelovanja in skupne vizije nastajajo najboljše zgodbe.
Med 22 zaposlenimi jih dobra polovica prihaja iz Zasavja, v prihodnje pa načrtujejo razširitev ekipe na 50 do 60 sodelavcev. Gostje so ob zaključku slovesnosti domov odnesli simbolično darilo — umetniški izdelek Kuolmi, narejen iz zasavskega premoga, v katerega je vgrajen napreden material za razvoj baterijskih tehnologij. Lep simbol tega, kar Kisovec danes je: stičišče preteklosti in prihodnosti.
Savus
Foto: Kemijski inštitut
