Na Logu v Hrastniku so v petek, 6. avgusta, pripravili topel sprejem za njihova olimpijca Petra Kauzerja in Darka Jorgića. Pred naš mikrofon je med drugim stopil tudi trener Peter Kauzer starejši, ki je povedal nekaj besed o letošnjih olimpijskih igrah in sinovem nastopu.

Kakšna je izkušnja letošnjega Tokia ob vaših četrtih olimpijskih igrah?

Res so četrte olimpijske igre, ampak jaz si jih bom zapomnil po negativni strani zaradi Covida-19. En mesec smo bili praktično v zaporu – na avtobusu in v sobi. V hotelu nismo imeli niti oken, samo klimo. Japonci se navodil, ki so jih dobili, držijo zelo striktno. Če hočeš iti kje po bližnjici, takoj priletijo za tabo in te opozorijo. Sam sem bil tudi na tapeti zaradi maske, ki mi je med tekom padla dol. Ob naslednjem opozorilu bi mi vzeli akreditacijo. Po tem se vidi, da so bili pogoji res nenormalni. Bilo je 35 °C in 85 % vlažnost. Voda je imela 31 °C. Kar se tiče pa same vožnje Perota, pa je bil to eden najtežjih in najbolj mučnih trenutkov v moji trenerski karieri. Kaj takšnega še nisem doživel. Imel sem občutek, kakor da se zaletava v zid. Vemo, da se moraš na olimpijadi tisti dan res dobro počutiti, kar se Pero sicer je, ampak na vodi mu ni šlo. Nisem mogel verjeti, da se mu bo to kdaj zgodilo.

Vseeno olimpijske igre so olimpijske igre. Verjetno je bilo razočaranje veliko. Do polfinala je šlo, v finale pa ne. Kako pa zdaj naprej?

Razočaranje je sigurno prisotno, čeprav me je Pero presenetil, da je to sprejel tako mirno. Sam je videl, da mu ni šlo, zato si s takšno vožnjo finala res ni zaslužil. Če bi mu vožnja šla normalno, bi v finale prišel brez težav, tam pa sem 100 %, da bi si prislužil kolajno. Glede na to, da je zmagovalec odpeljal svojo življenjsko vožnjo, bi bila zlata kolajna verjetno težko dosegljiva, vendar, če bi Pero odpeljal kakor zna, bi bilo možno tudi to.

Stike s slovenskimi olimpijci ste verjetno imeli. Kakšno je bilo vzdušje v celotni slovenski olimpijski reprezentanci?

Moram reči, da je Covid-19 posegel tudi tukaj vmes, saj smo se videli res zelo malo. Praktično smo se videli samo, ko smo naredili eno skupno sliko ob prihodu v olimpijsko vas in potem je urnik treningov zelo različen, držali smo se po sobah, v jedilnici se je potrebno držati tudi varnostne razdalje, zato smo se videli res malo. Vzdušje pa je bilo glede na situacijo pravo, vendar to niso več takšne olimpijske igre, da se nanje prideš družit in uživat, saj je bilo čutiti, da je nekaj narobe.

Torej upamo, da bodo pete olimpijske igre v Parizu boljše in bolj normalne.

Jaz upam, da bodo boljše. Baje so najavili, da bo Covida-19 konec do leta 2023 in upam, da se niso zmotili.

Bodo te olimpijske igre tudi z vami?

Ja, upam, da ja.

MP

Foto: Branko Klančar


 

Prejšnji članekDanes dogaja
Naslednji članekAndreja Ojsteršek Urh: Prihaja obdobje mlade generacije