Na Logu v Hrastniku so v petek, 6. avgusta, pripravili topel sprejem za njihova olimpijca Petra Kauzerja in Darka Jorgića. Pred naš mikrofon je med drugim stopila tudi trenerka namiznega tenisa Andreja Ojsteršek Urh, ki je povedala nekaj besed o letošnjih olimpijskih igrah in o nastopu Darka Jorgića.
Andreja, ste se od olimpijskih iger že spočili?
Spočila še niti ne, saj imam težave s spanjem. Imela sem jih že na poti tja, sedaj pa jih imam spet. Ampak načeloma sem se. Ko ti vse breme pade dol, se začne počitek.
Namiznoteniški igralci so olimpijski turnir odigrali odlično. Verjetno ste kot selektorica zadovoljni?
Seveda, jaz sem zelo zadovoljna. Po vseh lockdownih in prekinjenih treningih se je sezona odprla in imeli smo evropsko prvenstvo. Bojan Tokić v Franciji, Darko Jorgić pa v Nemčiji v Bundesligi. Tekmovanja so bila zelo natrpana. Tudi trener ne ve, kako bo razporedil vse priprave, in ali se bo forma dvigovala pravilno ali ne. Sledilo je evropsko prvenstvo, ki je bilo rahlo razočaranje, tako Darkovo kot moje. Proti Kallbergu je najprej namreč vodil, potem pa nesrečno izgubil. Ne veš, kaj pričakovati, imaš pa pred sabo še ciklus Rogle, kjer so kondicijske priprave, potem osem dni tehniških priprav na Hrvaškem, ko boš prišel v Tokio v olimpijsko vas pa veš, da imaš planirano vse in da treningi bodo, ne veš pa, kako bo šlo. Moram pa reči, da kakor je kazalo za težko in naporno, je drugi dan v Tokiu posijalo sonce. Fantje so iz dneva v dan začeli igrati boljše, pridobivali so na samozavesti in posamezne tekme so stekle. Pet krogov seveda naredi nekakšen čuden priokus, zaradi česar je Darko verjetno prvo tekmo proti Špancu odigral malce slabše. Upali smo, da se bo to poklopilo nam v korist, potem proti Pitchfordu in Harimotu pa se je pokazalo, da bo lahko pokazal svoj najboljši ping pong.
Darko je med osmimi najboljšimi na svetu. To je praktično za dati klobuk dol.
Spet bom povedala isto. Vem da se ponavljam in da bodo rekli, da ta je pa res malce »zafnana«. Štiri leta nazaj sem napovedala, da je Darko material in tip igralca, ki ima neke svoje specifične poteze sploh z backhandom in da je lahko prihodnost namiznega tenisa. Njegovega udarca se bojijo tudi Kitajci. Vem, kako je bilo osem mesecev nazaj, ko je zagrenil življenje Malongu. Povedala sem, da je lahko on med najboljšimi 10 na svetu. Če si enkrat med top 10 na svetu in si v dobri formi, si lahko v boju za medalje.
So to vaše prve olimpijske igre?
Ne, to niso moje prve olimpijske igre. Bila sem že v Londonu z Italijo. Takrat sem šla čez isti pekel kot sedaj. Najprej skozi svetovne in evropske kvalifikacije. Italijansko igralko sem takrat pripeljala, da se je uvrstila na olimpijske igre in prišla med najboljših 16. Moram pa povedati, da ta igralka ni igrala že dve leti. Ko sem prevzela reprezentanco, me je prosila, če se lahko vrne in začele smo delati.
Kakšna pa je razlika med igrami v Londonu in igrami v Tokiu?
Med letoma 2012 in 2020 se je v ping pongu spremenilo marsikaj. Iz celuloida smo prišli na plastične žogice. Načeloma se je spremenilo ogromno, za gledalca pa se verjetno ni spremenilo kaj veliko. Je predvsem manj rotacije, več izmenjav in lepila so na vodni osnovi. Vendar namizni tenis ostaja namizni tenis. To je eden izmed športov, kjer je žogica, ki jo udarimo z loparjem, najhitrejša, tako da mislim, da prihaja obdobje mlade generacije. Na olimpijskih igrah leta 2012 so bili sicer tudi igralci, ki so igrali sedaj, vendar prihaja čas Jorgića, Kahlberga, Linna in seveda tudi Kitajci bodo še vedno tu.
Vas je korona v Tokiu zelo motila?
V bistvu smo se že navadili. Potrebno je imeti maske in se vsak dan testirati. Če vse to upoštevaš, ni nobenega problema. Bolj nas je motila vročina in vlaga. Čeprav smo dvoranski šport in v dvorani je klima, se je vseeno čutilo. Na televiziji se je videlo, kako so igralci prepoteni, saj se jim znoji glava in roke, kar pomeni, da s svojim loparjem nimajo dobrega oprijema. Sedaj se ne smeš ves čas brisati. So razne stvari, ki ti verjetno načenjajo živčke v določenih trenutkih.
Ste imeli kaj stika z drugimi slovenskimi olimpijci?
Ja, bili smo skupaj v 14. in 15. nadstropju. Dve vrati stran je bil Luka Dončić, ki je res super dečko.
Zasavc, kajne?
Sem mu rekla, živjo Zasavc, pa mi je rekel, selektorica, samo eno četrtino sem, ne cel (smeh). V petem nadstropju so bili med drugim tudi Novak Djoković in Srbi. Tako da ja, vidiš vse, vas je vas. Prav vsak, ki pride v blok, gre v svojo sobo. Vesel si za vsako medaljo, ki jo je slovenska ekspedicija tam dosegla. Res čestitke, enkratni so. Vidiš pa jih samo za par minut, saj so bili tudi oni, tako kot mi, namiznotenisači, v svojem nastopu in svojem treningu.
MP
Foto: Branko Klančar
