mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
Prevarant – Perkmandeljc, jamski škrat
Skozi vse čase so rudarji verjeli, da v temnih jamah prebivajo dobri in zli duhovi. Takšen duh naj bi bil Perkmandeljc, škrat, velik kot otrok.
Perkmandeljc – dobesedno mali gorski mož – je nagajiv rudarski palček, ki je zasavske rudarje spremljal pri njihovem delu v jamah v dobrem ali slabem. Kot neviden spremljevalec je dražil rudarje, po drugi strani pa je nanje pazil in jih svaril pred nevarnostmi.
Bogdan Šteh, kustos lokalnega rudarskega muzeja 4. Dritl, pojasnjuje: »Eden od rudarjev mi je rekel, da knapi niso potrebovali fizičnih dokazov o prisotnosti Perkmandeljca. Nikoli ga ni nihče srečal ali videl, slišal …« ampak bil je stoodstotno prepričan, da obstaja.
Pomočnik in povzročitelj težav
Jamskega škrata so si predstavljali z dolgo brado, zloženim klobukom, velikimi rdečimi izbočenimi očmi in zeleno svetilko v roki. Oblečeni v zelene jopiče in v rdečih kapicah so lahko takšni škrati dobronamerni, prinašajo srečo in rudarjem pokažejo rudišča, celo preprečujejo jamske nesreče ali opozarjajo rudarje, kje se bodo zemeljske plasti razdelile.
Vendar so bili takšni škratje tudi moteči prevaranti. Obesili so se na »reklce«, ki so jih rudarji nosili v jame, lomili kolesa na vozičkih za premog in delavce metali v jaške. Njihov splošni cilj je bil zagotoviti lastno prisotnost v jami.
Zgodbe o jamskih palčkih so številne in jih v vseh evropskih državah poznajo v povezavi z rudarjenjem. V Nemčiji so rudarji Perkmandeljca upodobili v majhnih figuricah in jih postavili v rudnike za zaščito. Ti naj bi bili vzor za vrtne palčke, ki so pogosto upodobljeni z lučmi, lopatami ali krampi, rudarskim orodjem. »V Zasavju so rudarji postavili kipe sv. Barbare, zaveznice rudarjev, da bi jim zagotovila varnost,« pravi Šteh.
Danes je Perkmandeljc postal ikonična figura v slovenskih rudarskih mestih in se še vedno pojavlja v zgodbah in knjigah, pesmih in animiranih filmih. Najbolj opazna je znamenita podoba škrata, ki jo je ustvaril Jože Ovnik, trboveljski slikar, risar in ilustrator. Leta 1997 je celo izdal slikanico, ki pripoveduje o nagajivem rudniškem palčku, ki ga Ovnik pozna iz zgodb svojega očeta in drugih nekdanjih trboveljskih knapov.
Pred kratkim so na Srednji tehnični in poklicni šoli (STPŠ) Trbovlje nekateri učenci celo izdelali računalniško igrico z imenom Perkmandeljc. Cilj igre je pobegniti od škrata v rudniku in poiskati izhod, preden zmanjka kisika.
Svetovno slavo pa je požela podoba Perkmandeljca v spotu za istoimensko pesem zasavske folk rock skupine Orlek, ki ga je ustvaril Prešernov nagrajenec (najvišja slovenska kulturna nagrada), ilustrator in izjemen avtor animiranih filmov Dušan Kastelic.
Prihodnjič: Rudarjev sin – od krampa do računalnika
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Jamski škrat Perkmandeljc skozi oči trboveljskega ilustratorja Jožeta Ovnika.
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
