mozaik Trbovelj in Zasavja

Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.

Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.

Besede – jezik rudarjev

Službe, rudarstvo in industrija so v Zasavje pripeljali ljudi iz različnih koncev Slovenije in Evrope. V slabih dvesto letih so oblikovali poseben jezik – zasavsko narečje.

Zasavski rudarski jezik je poln izrazov, ki izvirajo iz nemščine. Besede, ki so bile vključene v slovenski jezik, so prevzeli od tujcev, zaposlenih v rudnikih in rudarjev, ki so delali v rudnikih drugod po Evropi.

Med novimi besedami so bili tako strokovni izrazi povezani z rudarstvom kot tudi bolj splošni izrazi. Sprva so zapolnili besedne vrzeli v slovenščini, postopoma pa so se v glasu in obliki prilagajali zakonitostim slovenskega jezika. Iz rudarskih jam, tovarn in kolonij so se izrazi počasi širili v širše okolje in postali del zasavskega narečja.

Nekaj pogostih zasavskih izrazov:

  • aufcuk = dvigalo
  • bagr = bager
  • bagrli = vozički v rudnikih ali tovarni cementa
  • bencinerca = jamska svetilka, jamska lokomotiva
  • bremz = zavora
  • cajg = orodje
  • cajkgkišta = zaboj za orodje
  • cicka = vagon za prevoz lesa do jame
  • dec = trden človek
  • deputat = premog, ki vam je bil dodeljen
  • donfrca = parna lokomotiva
  • drot = žica
  • ferpruh = zrušek
  • filat = nalagat, nakladat
  • fuert = premog
  • gverk = celoten rudniški kompleks na površini
  • hajer = rudar
  • holc plac = skladišče jamskega lesa
  • lov = jamski voziček
  • južna = kosilo
  • kajla = klin
  • kišta = zaboj
  • kolm = premog
  • knap = rudar
  • knapušna = rudarstvo
  • kumerat (kumarat) = tovariš
  • kumpresrca = jamska zračna lokomotiva
  • magacin = rudarska trgovina, tudi skladišče
  • ofnat = odpreti
  • pelegat = razporediti
  • pan = tirnica
  • šafla = lopata
  • šibice = vžigalice
  • šiht = izmena/delovni dan
  • šlosar = ključavničar
  • šoht = jašek
  • štajgar = nadzornik
  • štolm = tunel/luknja
  • šveler = železniški prag
  • trigl = posoda za prevoz premoga in pepela
  • vahtar = stražar
  • vašhava = rudniška kopalnica
  • zimrhajer = jamski tesar
  • žlajf = zavora

Nekaj izrazov iz delovnega in vsakdanjega življenja:

  • ajmuht = obara
  • ashenpeher = pepelnik
  • beštek = jedilni pribor
  • cajt = čas
  • cuker = sladkor
  • dihtunga = tesnilo
  • fajfa = kadilna pipa, naprava za ročno pihanje stekla
  • fajercajg = vžigalnik
  • fedrehamer = kovaško kladivo
  • floheisen = ravno železo
  • forschribe = pisni načrt dela
  • lauf = tek
  • lojtra = lestev
  • luft = zrak
  • peglat = likati
  • faznprifer = napetostni preizkuševalnik s svetlobo
  • ponk = delovna miza
  • prener = gorilnik v cementarni, gorilnik pri varjenju
  • prutfon = pekač ali list
  • raubupava = odkop
  • ruer = cev ali pečica
  • rja = rja
  • šafla = lopata
  • šajba = okensko steklo
  • šnicl = kotlet ali šnicla
  • šparat = prihraniti
  • špohtl = lopatica
  • špuktrigl = pljuvalnik, doma narejene sani
  • štrajt = prepir
  • štunf/fuzetl = nogavica
  • švicat = pot ali potenje
  • sweis steba = varilna palica
  • tištuh = rt
  • trahter = lijak
  • trinkgeld = napitnina
  • urlaub = počitnice, dopust
  • vaservaga = vodna tehtnica

Prihodnjič: Prevarant – Perkmandeljc, jamski škrat

Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft

Naslovna fotografija: Dim in pogovor – kumarati, ki uživajo v težko zasluženem odmoru zunaj rudnika (Foto: AFO)


Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.

Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.

Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.


Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.

Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.