Podružnično šolo na Dobovcu, ki je del Osnovne šole Trbovlje, v tem šolskem letu obiskuje šest učencev, ki so razdeljeni v dva oddelka – drugi in peti razred. V drugem razredu sta dva dečka in ena deklica, v petem razredu pa trije dečki. Prvega septembra letos so učenci dobili novo učiteljico, Špelo Češnovar, Trboveljčanko, ki sicer že več let živi na Izlakah.
Otroci, ki obiskujejo PŠ na Dobovcu, prihajajo iz bližnje okolice. Vse predmete jih uči učiteljica Špela Češnovar, ki je prej učila na PŠ Alojza Hohkrauta in OŠ Trbovlje, dvakrat tedensko pa jih obišče tudi anglistka.
»Na Dobovcu lahko za razliko od Trbovelj fenomenalno izkoristimo okolico. Okolica šole je res lepa. OŠ Trbovlje je že vrsto let vključena v projekt zdrave šole, zato na Dobovcu ogromno stvari naredimo na to temo in otroke usmerjamo v tej smeri,« pravi učiteljica. Kot nalašč so morali pred šolo podreti brezo, saj bi ta drugače padla nanjo. Breze niso zavrgli, ampak so jo razžagali na več delov in naredili sedala. Na hitro je nastala učilnica na prostem, kjer so imeli predvsem v toplejših dnevih že več učnih ur (glasbo in slovenščino). Med krajšimi odmori, ko se morajo otroci razgibati, je pred šolo veliko igrišče in dvorišče, najboljša stvar pa je gozd. »V gozdu lahko naredimo ogromno stvari. Korelacije učnih ur so res neskončne. V gozdu z otroki preživimo veliko časa, saj pogosto hodimo, tečemo in se učimo,« je še dodala.
Stik z okoljem je na Dobovcu nekaj najboljšega. Imajo ga namreč pred nosom, zato ga tudi maksimalno izkoristijo. Otroci dnevno opazujejo živali, kot so veverice in srake. Petošolci so naredili tudi ptičje hiške, ki so jih postavili pred šolo, vsak dan pa opazujejo, katere vrste ptic prihajajo po hrano. Opazili so že šest različnih vrst ptic.
Prednosti šole na Dobovcu so za otroke neskončne
Velik plus šole je majhnost, saj ima učitelj čas, da se poveže z otrokom, saj ga nihče nikamor ne priganja. Otroku se lahko popolnoma posveti in mu pomaga na kakršenkoli način. Bistveno več (kot denimo v Trbovljah) je individualne razlage, nerazumevanje določene snovi se reši hitro, pomemben pa je tudi trikotnik učitelj – starši – učenec. Prednost šole je tudi prilagodljiv urnik, kar ne pomeni, da otroci ne predelajo vse snovi, ampak imajo večjo širino znanja, bistveno več svobode pri posameznih stvareh in stik z naravo, saj lahko obiščejo kmete in si ogledajo živali (npr. krave in zajce). »Pri učenju moraš biti zelo fleksibilen. Kot učitelj se ne smeš statično držati učilnice, ampak moraš imeti veliko širine in odprto srce, ker tukaj so drugačne navade, ki jih je potrebno sprejeti. Ampak vse se da in ni mi žal,« pravi Špela Češnovar.
Otroci cenijo bližino šole in stik z okoljem
V pogovoru z otroki so se vsi strinjali, da se imajo na šoli na Dobovcu zelo lepo. Radi se igrajo, tečejo po igrišču in hodijo po gozdu. Eden je celo poudaril, da mu je na Dobovcu všeč predvsem učiteljica, ki jim snov res dobro razloži. Cenijo, da je šola blizu doma in da se jim ni potrebno dnevno z avtobusom voziti v Trbovlje.
Obiski v Trbovljah
Učiteljica Špela Češnovar pravi, da otroke vključuje v vse dejavnosti, zato jih pogosto pelje tudi v učilnice v Trbovlje, saj se ji zdi pomembno, da otroci vidijo, kakšna je razlika med Dobovcem, kjer je oddelek majhen, in med Trbovljami, kjer so oddelki bistveno večji.
Otroci z Dobovca se nekajkrat mesečno skupaj z učiteljico odpravijo v OŠ Trbovlje, kjer sodelujejo s tamkajšnjimi učenci. Tako drugošolci kot petošolci so sodelovanje zelo pohvalili, so se pa dogovorili, da vedno pridejo v isti oddelek, saj se lahko na ta način že spoprijateljijo s tistimi, s katerimi bodo naslednje leto v razredu. Otroci na ta način vidijo razliko – od strpnosti in sodelovanja, do tega, da je učitelj celo uro v razredu. Na Dobovcu tega namreč ni, saj mora učiteljica kombinirati dva oddelka. To ji ne predstavlja težave, saj vključuje veliko sodelovalnega in izkustvenega učenja, menjavo metod, tehnik dela in modernejšega poučevanja (RWCT tehnike), zato, da lahko ena skupina dela sama, drugi pa pomaga.
»Drugošolci te potrebujejo celega, saj so mlajši, petošolci pa predvsem zaradi težje učne snovi. Menjave in tek iz ene učilnice v drugo je bil zame sprva velik izziv, ampak mislim, da sem sedaj na pravi poti,« pravi učiteljica. Ob dnevih dejavnosti se je zgodilo, da so bili otroci tri dni zapored v Trbovljah. Eden izmed učencev je učiteljico vprašal: »Učiteljica, kdaj bomo pa spet doma?«, kar se jo je res dotaknilo. Čeprav je zanimivo tudi v dolini, so se vsi odločili, da je v hribih bolj fino. No, v Trbovljah jim je bila všeč predvsem velika telovadnica.
Učiteljico so Dobovčani lepo sprejeli
»Na Dobovcu še nisem dobila občutka, da ne bi bila sprejeta. Na začetku me je bilo seveda strah, saj nisem poznala ljudi in prišla sem v novo okolje, moram pa reči, da so me že na samem začetku tako starši kot tudi krajani res lepo sprejeli. Veliko namreč sodelujemo z lokalno skupnostjo,« pravi. Nekaj časa nazaj je OŠ Trbovlje organizirala Tabor preživetja, na katerem so petošolci (iz Dobovca in Trbovelj skupaj) prenočili v telovadnici na Dobovcu. Opazovali so nebo, govorili o astronomiji (opazovali rdečo luno), gledali filme in šli na sprehod, prišli pa so tudi lokalni lovci in pripeljali dve prikolici nagačenih živali.
Šola sodeluje s Krajevno skupnostjo
Predsednik KS Dobovec Ervin Renko pravi, da otroke vključijo v vse lokalne dogodke. Pojejo in plešejo namreč na proslavah ob krajevnem prazniku, ob otvoritvah učnih poti, na gasilskih dogodkih, vključujejo pa se tudi v razstavo v KS, kjer redno menjajo slike in fotografije. »Osnovna šola, tako kot vsaka ustanova, povezuje ljudi (krajane) in pozitivno vpliva na to, da kraj živi naprej in ne izumira. Krajani imajo možnost, da se odločijo in svoje otroke vpišejo v šolo na Dobovcu, kar je tudi želja Krajevne skupnosti. Želimo si, da se otroci prve triade šolajo tukaj. Ko bodo šolo enkrat zaprli, povratka ni, zato je potrebno delati v smeri, da ne bo podobne zgodbe, kot je bila z vrtcem. Vprašati se je treba, kaj je razlog, da krajani svoje otroke sploh vozijo v Trbovlje,« meni predsednik.
Zakaj šolanje na Dobovcu
Zanj je PŠ Dobovec pomembna, saj predstavlja lažji prehod iz kmečkega, podeželskega okolja, v mestno. Otroci imajo občutek varnosti, ker so doma. Ob vprašanju, zakaj bi svojega otroka raje vpisal v šolo na Dobovcu kot pa v Trbovlje je dejal: »Svojega otroka bi raje vpisal v šolo na Dobovcu kot pa v Trbovlje, ker bi mu tako omogočil lažji prehod v drugo triado. Otroku se ne bi bilo treba voziti z avtobusom, saj bi živel praktično zraven doma, bil bi tudi več na svežem zraku, več bi se gibal ter bil na soncu, kar vpliva na otrokovo koncentracijo in vsesplošno razgledanost, ker se ne samo učijo, ampak hodijo še ven in se gibajo v naravi. Poleg tega šola sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi, učitelj pa se lahko, glede na to, da je učencev manj, vsakemu otroku posveti bolj.«
Učiteljica Špela Češnovar je dodala še, da je velik plus ali pa minus, da je sama za vse: »Sem kuharica, hišnik in učiteljica, ampak to je treba vzeti z dobro voljo in sprejeti za izziv. Okolje je tisto, ki privablja. Šola sicer ni najbolj sodobno opremljena, ampak jo lahko z različnimi drugimi stvarmi naredimo bistveno boljšo in takšno, da tako otroci kot sama z veseljem pridemo vanjo.
Sabina Bravec
Foto: Sabina Bravec ter osebni arhiv Špele Češnovar
