Slovenski kipar Stojan Batič je bil rojen 2. junija 1925 v Trbovljah, umrl je 17. septembra 2015 v  Ljubljani. Njegovo umetniško delovanje je bilo tesno povezano tudi z rojstnim mestom, saj v Trbovljah stojijo številni njegovi kipi. Batiča so leta 1998 imenovali za častnega občana Trbovelj.

Mladost in šolanje

Stojan Batič se je rodil 2. junija 1925 v Trbovljah, kjer je obiskoval tudi osnovno in srednjo šolo. Na trboveljski Opekarni, kjer je preživel mladost, se je spoznal z glino in čudovitim svetom gnetenja in oblikovanja – modeliranja. Še v času druge svetovne vojne in med služenjem vojaškega roka se je vpisal na takrat ustanovljeno Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Bil je med prvimi študenti akademije, pomagal je pri njeni ustanovitvi. Leta 1951 je tam opravil specializacijo iz kiparstva. Izpopolnjeval se je v Parizu pri kiparju Ossipu Zadkinu, kamor je odšel kot prvi štipendist slovenskih korenin po 2. svetovni vojni.

Figuralno kiparstvo

Batič velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva. Njegov stil je močno vezan na vselej navzočo monumentalno spomeniško izraznost, ki jo je mojster svojsko stiliziral z razgibanostjo figure v prostoru. Obenem je v njegovem opusu izjemno razvejana pot poetične, včasih izrazito erotične male plastike. V tej prvini se je pogosto ukvarjal z lepoto mladih ženskih teles in ljubezenske igre. Več ciklusov iz zrelega obdobja je posvečenih antični in slovanski mitologiji.

Priznanja

Batič je leta 1960 dobil Prešernovo nagrado za kiparski ciklus Rudarji, poleg številnih drugih nagrad pa je postal leta 1998 tudi častni občan Trbovelj. Leta 1988 so v Zasavskem muzeju v Trbovljah odprli Batičev salon, stalno razstavo njegovih del iz donacije. V obnovljeni Švicariji v ljubljanskem Tivoliju, kjer je ustvarjal v letih 1954-59, je postavljen Spominski atelje Stojana Batiča, ki je rekonstrukcija njegovega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini.

Batičeva magistrala

Njegova dela so postavljena na javnih površinah v Ljubljani, Trbovljah, Velenju ter na t.i. »Batičevi magistrali« (od Zasavja do Raven in Črne). Ustvaril je 37 spomenikov, 21 parkovnih plastik, opremil več kot 53 poslovnih stavb ter prekooceanskih ladij (najbolj znamenite na ladji Trbovlje), naredil več kot 250 skulptur male plastike, oblikoval obsežno portretno zbirko za zasebne naročnike in za javne postavitve doprsnih portretov slavnih Slovencev in narodnih herojev ter portrete za nagrobne spomenike. V Sloveniji in na tujem je razstavljal v okviru 38 samostojnih ter 86 skupinskih razstav.

Batič je umrl v Ljubljani 17. septembra 2015.

Savus

Foto: Obrazi slovenskih pokrajin

Viri in literatura:

Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Obrazi slovenskih pokrajin, 2020