Planinski dom Gore, sprehod do cerkvice svetega Jurija in nepozabno popoldne v Muzeju Hrastnik — tako so nekdanji otroci iz občinskega bloka na ulici 1. maja 69 obeležili svoje tretje zaporedno srečanje.
Čeprav so na prejšnjem druženju omenjali Šrilanko in Koper, so tokrat ostali v domačih krajih. In prav je bilo tako. Naslednje srečanje pa je že dogovorjeno čez dve leti na Kopitniku.
Zbiranje so začeli s trenutkom spomina na tiste, ki so se v času med srečanjema poslovili. Zahvalili so se tudi organizatorkam, ki jim vsako leto uspeva spraviti skupaj nekdanje sostanovalce. Nekdaj so se zbirali pri igrah, ki jih današnji otroci komaj še poznajo, kaj šele igrajo.
Čas je minil hitro. Ob dobri hrani, pijači in okretni postrežbi so se pogovarjali, se spominjali vragolij in si izmenjali zgodbe. Odpravili so se tudi na krajši sprehod do cerkve svetega Jurija, od koder se odpre lep razgled na okolico. Po vrnitvi in sladici so si vzeli čas še za obisk muzeja v Hrastniku. Mnogi so se na to odzvali z nasmeškom in mislijo, da za muzej še niso dovolj stari.
Muzej je skupino popeljal skozi bogato zgodovino kraja. Že samo to, da so v Hrastniku delovale tri šole v sosednjih stavbah, danes je v eni muzej, v drugi glasbena šola, tretja pa je še vedno osnovna šola, priča o živahni preteklosti. Kraj se lahko pohvali tudi z bazenom, ki je bil odprt že v prvi polovici 20. stoletja in z arheološkimi najdbami v Podkraju, med katerimi kraljuje boginja Save Adsalluta.
Spodnji del muzeja je posvečen starejši zgodovini in izkopaninam, zgornji pa steklarstvu, čevljarski obrti in kemični tovarni. Obiskovalci so bili enotni: paradnim konjem hrastniške proizvodnje je namenjen občutno premajhen kotiček. Posebno pozornost si bi zaslužila tudi Villa de Seppi in nekdaj znani Rücklov most s tremi loki, ki so ga postavili leta 1852 in je v svojem času pomenil pomemben razvojni mejnik za tamkajšnjo industrijo.
Lutkarjem je posvečeno zgornje nadstropje. Ko sedeš pred oder ter poslušaš razlagalko Špelo – ki je, mimogrede, prav tako otrok iz bloka – se čas ustavi. V razstavni dvorani, posvečeni kulinariki, je beseda hitro nanesla na babičine recepte in stare navade. Tam so ugotovili, da igra Knapi in glažarji, ki jo je in jo še danes uprizarja Društvo Marionetno gledališče Jurček, ni zgolj izmišljotina ampak, izhaja iz resničnih življenjskih zgodb teh krajev.
Posebna atrakcija je bil razred, urejen po starem, s šibo in kleno besedo učiteljice, ki je zahtevala popolno tišino.
Preden so se razšli, so nekateri obiskali grobove svojih bližnjih. Drugi so poskrbeli, da veselje s srečanja ni ostalo samo med njimi. Kot na prejšnjem srečanju, so zbrali nagrade in jih odnesli v delovno terapijo Doma starejših v Hrastniku, da bo njihova tombola bolj pestra. Obljubili so, da jih prihodnjič zberejo še več.
Zahvaljujoč sodobni tehnologiji ostajajo vsi med seboj v stiku in si sporočajo novosti, dobre in žal včasih tudi slabe. Upamo, da bo slednjih do naslednjega srečanja čim manj.
Drago Juteršek
Foto: Drago Juteršek
