Prehranske potrebe bolnikov z rakom se razlikujejo od prehranskih potreb drugih bolnikov in še bolj od prehranskih potreb zdravih ljudi.
Presnovne spremembe
Rakava bolezen in njeno zdravljenje povzročita spremembe v presnovi, ki so odvisne od vrste raka, načina zdravljenja in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Najpomembnejši vzrok presnovnih sprememb je vnetni odziv v telesu. Zaradi bolezni in njenega zdravljenja se pojavijo simptomi, ki pri bolniku vplivajo na vnos hranil: pomanjkanje apetita, slabost, včasih tudi bruhanje, prehitra sitost, spremembe okusa, pomanjkanje sline, suha usta in bolečina v ustih, driska, zaprtje … V kolikšni meri se težave pojavijo je odvisno od vrste raka, načina zdravljenja in njegove dolžine ter kombinacije zdravil, uporabljenih za zdravljenje.
Kaheksija
Za bolnika je pomembno pravočasno ukrepanje z ustreznim vnosom hranil, ki pokrijejo povečano potrebo po energiji in beljakovinah. S tem lahko preprečimo pojav telesnega propadanja, ki ga imenujemo kaheksija. Kaheksija je stanje, ki se pojavi ob različnih kroničnih obolenjih, ne samo pri raku. Zanjo je značilna izguba telesne mase – tako mišične kot maščobne, izguba apetita in prisotnost vnetja v telesu. Z izgubljanjem telesne mase se izgublja tako imenovana funkcionalna masa, katere največji del predstavljajo mišice, pa tudi masa tkiv ledvic, srca in imunskega sistema, ki tako ne morejo optimalno delovati. V začetnem obdobju bolezni je spremembe še mogoče zaustaviti s povečanim vnosom hranil, energije in omega 3 maščobnih kislin. Te ukrepe mora spremljati telesna dejavnost, s pomočjo katere se ohranja mišična masa. Če kaheksija napreduje, velikih sprememb v presnovnih procesih ne moremo zaustaviti. To vodi v telesno propadanje.
Hujšanje
Pomembno je poudariti, da ima vsako izčrpavanje telesa s stradanjem ali omejevanjem določenih skupin živil za posledico slabše izide bolezni. Za nobenega od alternativnih načinov prehranjevanja nimamo znanstvenih dokazov. Tudi pri bolnikih s prekomerno telesno težo obdobje rakave bolezni ni primeren čas za načrtno hujšanje.
Prehranska podpora
Pravilno prehranjevanje med boleznijo in zdravljenjem ohranja telesno težo in zalogo gradnikov ter energije v telesu, izboljšuje počutje, zmanjšuje neželene učinke zdravljenja in krepi imunski sistem. Rane se hitreje celijo, izidi zdravljenja so boljši in kakovost življenja je večja. Ustrezna prehranska podpora ima lahko celo bolj pozitiven učinek na izide zdravljenja kot nekatera zdravila.
Bolniki naj se potrudijo in poiščejo tista živila, ki imajo ustrezna hranila in jih ima bolnik rad. Tako jih bo veliko lažje zaužil. Če izberemo kakovostna živila, bo vnos mikrohranil, vitaminov in mineralov zadosten. Večje dnevne odmerke ali dodatke teh hranil pa se priporoča le ob dokazanem pomanjkanju. V času, ko potekajo terapije, so odsvetovani vsi prehranski dodatki, ki bi lahko vplivali na učinkovitost terapij. O tem naj se bolniki posvetujejo s farmacevtom v lekarni. Kadar bolnik ne more zagotoviti zadostnega dnevnega vnosa hranil z običajno prehrano, se lahko doda medicinska prehrana v obliki oralnih pripravkov, namenjenih terapiji motenj prehranjevanja.
Po zdravljenju
Po končanem zdravljenju naj bolniki vsaj še tri mesece upoštevajo prehranska priporočila za bolnike z rakom; to pomeni uživanje hrane, bogate z beljakovinami, vitamini in minerali. Po tem obdobju pa naj počasi preidejo na uravnoteženo varovalno prehrano. Ob tem naj bo bolnik telesno aktiven vsaj 30 minut dnevno.
Namen tega prispevka ni bil v podajanju konkretnih nasvetov za prehranjevanje, temveč spodbuditi bolnike, da poskrbijo za ustrezen in zadosten vnos hranil. Natančnejše nasvete lahko bolniki poiščejo v knjižici Prehrana in rak (Kaj jesti, če zbolimo). Objavljena je na spletnih straneh Onkološkega inštituta.
Tjaša Abram mag.farm.,spec.
Zasavske lekarne – Lekarna Zagorje
