V zadnjih tednih se je v Steklarni Hrastnik in v zvezi z njo dogajalo marsikaj zanimivega. Zato je bil pravi čas, da nam nekaj časa posveti direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas. Čas je prevzel Steklarno pred štirimi leti in v času njegovega vodstva se je proizvodni proces v tovarni precej spremenil. Tudi strateški cilji so se prilagajali tržišču. Steklarna je postala v razredu formule ena, kar se tiče proizvodnje stekleničk za proizvodnjo znanih blagovnih znamk žganih pijač in parfumov. V Trbovljah bo v prihodnjih letih zgradila še kapacitete, s katerimi bo svojo pozicijo precej popravila tudi v razredu formule dve. In prav o tem je med drugim tekel pogovor.

Gospod Čas, zakaj Steklarna Hrastnik namerava zidati novo tovarno v Trbovljah in ne v Hrastniku?

Že leto in pol smo iskali primerno zemljišče, najprej v Hrastniku, našem domačem kraju, kjer je sedež podjetja. Ampak, enostavno smo zaprti v ozko dolino in ni primernega zemljišča za postavitev večje tovarne. Lokacije smo si ogledovali tudi čez hrib proti Velenju in drugje po Sloveniji. Nazadnje smo bili tudi zaradi prenosa znanja in tega, ker izhajamo iz Zasavja, zelo veseli, da se je pokazala priložnost za zemljišče v Trbovljah. Še posebej, ker gre za degradirano zemljišče in ga lahko koristno uporabimo. Zato smo se odločili, da podpišemo pismo o nameri, da bi zgradili to tovarno v Trbovljah.

Ne gre tu za kakšna druga ozadja?

Ne, nikakršna druga ozadja. Sedež Steklarne Hrastnik je v Hrastniku in bo ostal vedno v Hrastniku. Gre pa za proizvodno enoto, ki bi lahko stala v Trbovljah. Lahko, da do uresničitve tega projekta ne bo prišlo, da bomo šli kam v tujino. Ampak tudi, če gremo kam v tujino, sedež podjetja ostaja v Hrastniku. To govori tudi naša blagovna znamka – Hrastnik1860. Ime kraja, Hrastnika, ponosno nosimo v svet.

Vemo, da se v Hrastniku postavlja obrtno industrijska cona, celo imenovana Steklarna-TKI. Kaj pa načrtujete v tej coni?

V tej coni skupaj z RC eNeM načrtujemo izgradnjo objekta v velikosti 4000 kvadratnih metrov. Steklarna Hrastnik bo na omenjenem območju kot partner RC eNeM, ki bo nosilec projekta za t.i. Pilotno demonstracijski center za nizkoogljične tehnologije in napredno orodjarno. Danes 95% vseh orodji kupujemo na trgu, tu vidimo predvsem priložnost, da pohitrimo delovni proces z večjim razvojem lastnih orodji, narejenih doma.

Kaj pomeni to za sodelovanje s Forstekom, ki je izšel iz nekdanje orodjarne Steklarne Hrastnik in še vedno dela orodja za vašo steklarno?

To ne pomeni nič dramatičnega za sodelovanje s Forstekom. Mislim, da smo v njihovem portfelju navzoči v višini 30 do 40% proizvodnje. Mi sodelujemo še z vrsto drugih orodjarjev po Evropi, pa tudi širše v svetu. Gre predvsem za to, da bomo v razvojni fazi, ko moramo na hitro izpeljati rešitve za testna orodja, pridobili čas in jih izdelali v svoji orodjarni.

V času vašega vodenja steklarne se je steklarna strateško kar precej spremenila. Še pred 10, 20 leti so bili načrti precej drugačni, tudi proizvodnja se je predrugačila. Zakaj ste se odločili za takšen pristop?

Procesi se morajo vedno prilagajati tržišču. Vemo da se tržišče stalno spreminja. Prednost našega, v branži vseeno majhnega podjetja, je ta, da se lahko zelo hitro prilagajamo. Zato smo se v letu 2019 odločili, da izločimo še zadnji neprofitabilni program namiznega stekla, kjer nas je prehitevala turška in kitajska konkurenca in smo bili enostavno premajhni, da bi bili uspešni na trgu. Zaradi tega smo se 100% usmerili v embalažni program, kar se danes potrjuje za zelo pravilno odločitev. Naše kapacitete so po 45% povečanju zmogljivosti danes popolnoma zasedene za tri mesece naprej. Našli smo se v položaju, da že prebiramo, katera naročila bomo vzeli. V tem trenutku bi z lahkoto prodali precej večjo proizvodnjo steklene embalaže. Večji problem nam predstavlja pridobivanje kadrov v Zasavju za uspešno delovanje.

Kako ste izkoristili prostore v stari steklarni, ki so se izpraznili z ukinitvijo ročne proizvodnje?

V prostorih, kjer je bila proizvodnja namiznega stekla, je nastala nova tovarna z novo pečjo s štirimi stroji za izdelavo embalažnega stekla. Uredili smo tudi avtomatske kontrolne linije in postavili robote za avtomatsko pakiranje steklenic. Znotraj starih zidov je postavljena povsem nova tovarna drugačnega izgleda, modernega.

Gospod Čas, je sploh še možno v hrastniški steklarni še kje na roke napihati kakšen izdelek?

Seveda je. In to tudi počnemo, vendar 100% zeleno. Imamo 200 kg vodikovo peč, ki jo kurimo s 100% čistim vodikom. Tu se lahko igramo z ročno pihanimi izdelki. Delamo kakšne unikatne projekte za različne arhitekte, oblikovalce. A to so nišni izdelki, zelo majhnih količin. Gre bolj za ljubezen do oblikovanja stekla, kot pa za nek resen posel.

Koliko stekla vsak dan odpeljete iz Steklarne Hrastnik?

Trenutno talimo steklo v dveh pečeh, dnevno proizvedemo 285 ton stekla. Pred zadnjo naložbo smo letno v svet poslali 120 milijonov steklenic, po tej investiciji jih bomo preko 200 milijonov.

Investiciji v Trbovljah?

Ne, po investiciji v Hrastniku. Iz Hrastnika gre zdaj v svet preko 200 milijonov steklenic.

Kaj pa čez pet let, ko bosta zgrajeni obe tovarni v Trbovljah?

Takrat pa blizu pol milijarde ali čez.

Pa boste to lahko prodali?

Seveda (smeh). To je naš interes, vidimo priložnost. V Steklarni Hrastnik nimamo peči za barvno steklo, naši kupci nas sprašujejo, kdaj bo možno tudi pri nas dobiti izdelke iz barvnega stekla. Enostavno vidimo priložnost z novimi kapacitetami. Jeseni začenjamo kampanjo z našimi kupci za zakup določenih količin proizvodnje v novi tovarni. Na podlagi tega se bomo lahko odločali o velikosti peči in načrtovali proizvodnjo.

Ko vi kupujete žgano pijačo ali parfum, pogledate, da je steklenica narejena v vaši tovarni?

Ja, seveda, to je obveza. Po drugi strani pa ne kupujem samo steklenice, ki smo jih naredili v naši steklarni. Vedno je vredno dobro proučevati konkurenco, kaj dela, da jih lahko prehitevamo.

In kakšna je konkurenca, kje na svetovnem trgu je Steklarna Hrastnik?

Steklarna Hrastnik je v tej branži v super premium razredu, med top tremi proizvajalci v svetovnem merilu.

To je visoka kakovost?

To je najvišja kakovost, višje od tega kar mi delamo, gre samo kristal, ki pa je čisto drug segment ročne proizvodnje. Kar se tiče avtomatske proizvodnje, je segment super premium najvišja možna kvaliteta. In tu smo mi.

Če sem prav razumel, ko ste predstavili projekt v Trbovljah, vi delate preveč »dobrih« izdelkov, ne delate pa tistih, ki so malo manj kvalitetni.

Res je. Vendar vidimo priložnost, da zadovoljimo tudi povpraševanje kupcev po izdelkih malo nižje kakovostne ravni. To pomeni razred standard premium. Seveda morajo biti temu primerno oblikovane peči, da je proizvodnja bolj produktivna. Gre za drugačen tip proizvodnje, točkovna učinkovitost te tovarne je drugačna od obstoječe.

Če pride nekdo, ki ima dobre reference, in išče delo, pa je še iz Zasavja, kaj mu odvrnete? Kakšen profil takoj zaposlite, mu rečete, jutri lahko pridete v službo?

Inženir strojništva, inženir elektrotehnike, mehatronike, srednja šola, poklicna šola, kemijska tehnologija, odlične prodajnike z izkušnjami, … Tudi psihologe, ki znajo delati z ljudmi.

Pravzaprav je kar precej možnosti za delo pri vas.

Ogromno je priložnosti. Z vsemi investicijami, ki jih načrtujemo, s centrom, orodjarno, novo tovarno bi bilo lahko v letu 2026 400 zaposlenih več, kot jih je danes.

Že pred časom ste dejali, da boste iskali nove kadre tudi v tujini, kje?

Trenutno jih iščemo v Srbiji, v Bosni, a se tudi tu bazen že prazni. Tako da se pogovarjamo v smeri Romunije, Bolgarije … Žal v Sloveniji, kljub relativno visoki brezposelnosti, predvsem v Zasavju, ne uspemo dobiti ustreznega števila novih zaposlenih, zato se toliko usmerjamo v avtomatizacijo, digitalizacijo, ki zahteva kadre z malo višjo izobrazbo, ki so posledično tudi bolje plačani in jih lahko lažje zaposlimo. Čisto fizično delo pa vsako leto zmanjšujemo.

Pa je problem samo v tem, da ljudi enostavno ni, ali so še kakšne druge ovire, da jih  ne dobite?

Problem je tudi pri nas, npr. štiriizmensko delo. Narava proizvodnje je takšna, da vsi procesi proizvodnje potekajo v štirih izmenah. Veliko se je treba prilagajati. Če je nekdo zaposlen v Steklarni, partner pa nekje drugje, potem vikendi niso skupni. Najlažje je za zaposlene, kjer sta oba v paru zaposlena pri nas. Lahko si organizirata prosti čas tudi med tednom, ko so prosti dnevi.

Plače? So ovira ali …?

Plače niso ovira. Imamo nadpovprečne plače za Zasavje. Ravno s prvim julijem povečujemo maso plač za pol milijona letno za 120 zaposlenih, ki so na delovnih mestih v izmenah, npr. operater kontrolnih strojev, strojnik, operater peči. Ti so ključni za kakovostni izdelek, za vodenje procesa in uspešno proizvodnjo.

Ste takrat, ko ste prevzemali Steklarno vedeli, v kaj se spuščate, ali danes gledate na steklarstvo kako drugače?

Ko sem prevzemal steklarno, sem se odločil, da se pridružim predvsem zaradi ene pozitivne zgodbe: steklarna se je izvila iz primeža negativnega poslovanja. Drug razlog je bila priložnost, da lahko zgodbo zapeljem v zamišljeno smer. V prvem letu smo predvsem analizirali, kam in kako zapeljati, kam usmeriti steklarno. Mislim, da smo se skupaj z lastnikom odločili prav. Danes s ponosom gledamo na podvojen dobiček, na podvojeno poslovanje izpred štirih let, ko sem prevzel vodenje tovarne. Z velikim entuziazmom in pogledom naprej v leto 2027, kjer bi lahko govorili o prihodkih v višini 120, 130 milijonov evrov in pa dobičku 30, 40 milijonov in pa seveda, kar je zelo pomembno za Zasavje, dodatnih 400 delavnih mestih.

Ste zadovoljnim s tem, kar ste storili v Hrastniku?

Seveda, zelo sem zadovoljen. Ponosen sem na ekipo, s katero smo to naredili, na zaposlene. Brez odrekanja, pomoči fantov in deklet v proizvodnji, bi težko naredili ogromen preskok na produktivnosti, 25% ali več. Danes ne bi bili tu, kjer smo, ne bi imeli denarja za naložbe. Tako da, seveda, super, s ponosom gledam na prehojeno pot in predvsem na ekipo.

Ste v tem času kaj spremenili mnenje o Zasavju in Zasavcih?

Ko sem prišel, nisem imel mnenja o Zasavju in Zasavcih, ker tega področja Slovenije nisem poznal. Sam prihajam iz Koroške, ki je po mentaliteti zelo podobna Zasavcem, zaprta, odrinjena, brez cestnih povezav, tako kot Zasavje. In, če primerjamo, so na Koroškem in v Zasavju zelo srčni ljudje, pripadni, borbeni, da izpeljejo stvari, v katerih so res dobri, do konca. Je pa res, da so veliko premalo ponosni na to, kar delajo.

Marko Planinc

Foto: Steklarna Hrastnik


 

Prejšnji članekDanes dogaja
Naslednji članekZasavski festival mladinskega pesnjenja