petek, 7 februarja, 2025

Iz te kategorije

Kaj je pomembno?

V šoli za starše želim bodočim staršem predati (po mojem mnenju) nekaj najbolj ključnih informacij o razvoju otroka v prvem letu starosti. Vsakič znova se sprašujem, kako naj v dobri uri povem vse, kar je pomembno, da (iz)vedo.

Vir

Razumem jih, v približajočem času poroda se vse suče okrog tega pomembnega dogodka. Razumem tudi, da so pod pritiskom zadnjega urejanja doma, nakupov nujnih stvari za novorojenčka, številnih pregledov bodočih mamic, utrujenosti zaradi vse večje teže otroka v trebuhu.

Kako naj ob vseh teh prioritetah delček njihove pozornosti preusmerim na stvari, ki prihajajo z rojstvom, pa zdaj nanje niti še ne pomislijo?

Kot vzgojiteljici in coachinji za starše pa mi je izjemno pomembno znanje oziroma opolnomočenje staršev, ter kakšno vlogo imajo pravzaprav ne samo pri oskrbi tega na novo rojenega otroka, pač pa kaj vse je pomembno v tem prvem letu otrokovega razvoja.

Moje izkušnje pravijo, da so starši pozorni predvsem na varnost in na to, da so otroci čisti, nahranjeni in naspani. Manj pa so pozorni na njihov gibalni in kognitivni razvoj, na samostojnost, razvoj veščin komunikacije, ustreznih odnosov, upoštevanje pravil in tako naprej.

Prvo leto je za otroka izjemno pomembno za učenje – njegov razvoj na vseh področij skokovito napreduje. Žal pa v vrtcu opažamo ogromno težav na področju govora, samostojnosti, grobe in fine motorike, težav s pozornostjo in vztrajnostjo, ter z nemirom.

Zato staršem želim sporočiti, da njihova pozornost na ta področja že od rojstva naprej izjemno pomembna.

Novorojenček naj posluša vaše pomirjujoče besede, tudi pravljice, glasbo. Nikakor pa ga ne izpostavljajte hrupu televizije in telefona. Povsem nepotrebno.

Odzovite se na njegov jok – to je njegova prvinska komunikacija s svetom. In ob tej se uči zaupanja in prvih socialnih stikov.

V tem prvih mesecih je otrok najbolj ranljiv – popolnoma je odvisen od nekoga drugega, še premakniti se ne more sam. Poskrbite, da se počuti slišan in ljubljen – tako krepi zaupanje v svet, v življenje in s tem začno oblikovati obrisi pozitivne samopodobe.

. . .

Obenem pa želim staršema sporočiti, da ne smeta pozabita na osnovno celico družine – na njiju dva. Onadva sta tista, ki sta spočela novo življenje in pomembno je, da to iskro njunega odnosa ohranita.

Naj otrok ne poseže v njuno intimnost, to se v današnjem tempu življenja kar prehitro zgodi. Tudi na ta način otroka učita hierarhije, odnosov in pravil življenja. Ta se tako uči spoštovanja in upoštevanja drugih. Še posebej, ker je kar nekaj prvih let v obdobju egocentrizma, kar pomeni, da dobiva informacije, da se svet vrti okrog njega. In prej, ko bo spoznal, da ni tako, lažje se bo soočil z izzivi življenja.

Starše zato želim spodbuditi k samoprevpraševanju: “Kakšna je moja vzgoja? Kaj s svojim načinom komunikacije in sodelovanja sporočam otroku? Kakšna je moja vloga? Ali ravnam prav? Ali zmorem drugače? Kje se zatika?”

Staršem zato svetujem, naj si vzamejo čas za pogovore o vzgoji njunega otroka. Otrok raste, se razvija in spreminja. Zato se spreminjajo tudi vzgojni pristopi in družinska pravila.

Te spremembe pa je treba opazovati in nagovoriti. In na ta način se gradijo trdni družinski odnosi, kjer otrok lahko odrašča v kompetentno mlado osebo.

Barbara Vodeb

Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.

Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coachinga za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.

Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.

Kontakt: Barbara Vodeb


 

Previous article
Next article

Isti avtor