mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
V limbu
V lokalnem spletnem časopisu Savus je decembra 2020 Manja Golec, upokojena učiteljica angleščine in slovenske književnosti ter pesnica z Dola pri Hrastniku, izrazila splošno razpoloženje: »O, moje Zasavje! Zdaj je precej manj onesnaženo, a služb ni. Šele ko zboliš, ugotoviš, da je zdravje največja vrednota. Zasavčanom želim, da odprejo nove obrate, ki ne onesnažujejo okolja. Predolgo smo bili izkoriščeni in zdaj pozabljeni.«
Trbovlje so žalostna podoba opustošenih industrijskih stavb. Vendar prazne industrijske stavbe in nekdanja rudarska območja v Zasavju predstavljajo priložnost za razvoj. Zdaj so na voljo različne finančne spodbude za regionalni razvoj, s katerimi slovenska vlada spodbuja gospodarsko konkurenčnost regije. Razvojna nepovratna sredstva in davčne spodbude so namenjene naložbam, zaposlovanju in podobno.
Na lokaciji nekdanje Trboveljske strojne tovarne (STT) – največje tovarne rudarskih strojev na Balkanu sredi petdesetih let prejšnjega stoletja – so zgradili nakupovalni center, ki bo v regiji ustvaril sto novih delovnih mest. In čeprav 360-metrski dimnik, najvišji tovrstni v Evropi, še vedno kaže v nebesa, je že veliko načrtov, kako na dimniško območje Termoelektrarne Trbovlje vnesti novo življenje.
Prihodnjič: Zaprtje rudnika – konec obdobja
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Razcvet rudarjenja – na steni učilnice piše: Zavedajmo se, da je premog zlato! Z znanjem si olajšate delo! (Foto: Weiss)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
