mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Federiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
Industrijsko središče
Prvo rudarsko dovoljenje je bilo pridobljeno 11. novembra 1755 in je pomenilo uradni začetek premogovništva na slovenskem nacionalnem ozemlju. Sredi 19. stoletja je Zasavje postalo središče premogovniške industrije nekdanje Jugoslavije. Steklarna, livarna svinca, cinkarna, apnenica in žigarna so bili pod okriljem Zagorskega premogovnika. Prišla so desetletja gostega in živahnega dogajanja – celotna regija je bila prekrita s smogom in prahom, pokrajino je oblikovala težka in umazana industrija.
Leta 1910 so Trbovlje postale peto največje naselje v Sloveniji s skoraj 9000 prebivalci. Leta 1991 je mesto naraslo na približno 19.000 prebivalcev. Vendar, ko je rudnik v 90. letih začel odpuščati delavce in je bilo izgubljenih več kot 4000 dobro plačanih delovnih mest v rudnikih in industriji, je bila stopnja brezposelnosti v Trbovljah najvišja v Sloveniji. Številni domačini so začeli odhajati na delo v oddaljeno Ljubljano, število prebivalstva pa se je zaradi preseljevanja znižalo na približno 16.000 prebivalcev.
Leta 2015 je prenehal obratovati zadnji rudnik v Zasavju. Danes se regija sooča s težkimi razmerami, ki jih za seboj puščajo premogovništvo in s tem povezana težka industrija – cement, stroji, steklo – in velika elektrarna. Le nekaj rudarskih objektov, na primer stanovanjske enote – tako imenovane kolonije, spominjajo na rudarsko dejavnost v Trbovljah. Danes je največji izziv, kako oživiti mesto in regijo.
Prihodnjič: V limbu
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Zimski pogled s hribov med Trbovljami in Hrastnikom (Foto: Carsten Frederiksen)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
