mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Danes pričenjamo objavljati zgodbo o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga leta dela v Ljubljani, Carsten Federiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Njuno zgodbo bomo objavljali vsak teden ob sredah ob 17. uri.
Rudarsko območje – vzponi in padci
Danes utrip življenja v mestu, za katerega se je zdelo, da ga je nekdaj skoraj zadušil onesnažen zrak in premogov prah, oblikujejo otroci in vnuki rudarjev. Ukvarjajo se s popolnoma različnimi poklici. Medtem ko so rudarji hodili na delo v delovnih uniformah, težkih čevljih in čeladah, njihovi nasledniki z računalniki spreminjajo svet. Čeprav nekateri še vedno prisegajo na enake vrednote kot njihovi starejši sodobniki in predniki ter znajo rudarju zaželeti “veliko sreče!”.
Zasavje se nahaja v osrednji Sloveniji – 264 kvadratnih kilometrov s približno 40.000 prebivalci – uro vožnje od glavnega mesta Slovenije, Ljubljane. Hribovit svet treh vzporednih ozkih dolin, ki mejijo na reko Savo, stisnjen med številne griče in gore. Trbovlje, v srednji dolini, so največje mesto in središče regije ob boku nekoliko manjših mest Zagorje ob Savi in Hrastnik.
Pred več kot dvesto petdesetimi leti je regija zaradi črnega zlata – premoga doživela gospodarski razcvet in postala glavno središče slovenske industrije. Podjetja z več kot 2000 zaposlenimi so izkopavala premog in izdelovala bagre, menjalnike, orodja za oblikovanje in številne druge izdelke.
Prihodnjič: Industrijsko središče
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Še zadnji pozdrav pred vstopom v rudnik: Srečno – Srečno! (Foto: AFO)
Ozka dolina Trbovelj v slovenskem Zasavju (Foto: Weiss)
Mesto Trbovlje v zasavskem hribovju. (Foto: Jana Petkovšek Štakul)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
