mozaik Trbovelj in Zasavja

Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.

Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.

Oblikovalka daje premogu novo življenje

Mlada zasavska oblikovalka Marjeta Hribar skrbi, da rudarska tradicija in vrednost premoga ne izgineta. Izdeluje ročno izdelan nakit iz premoga in deli okolju prijazno sporočilo: »Nosite ga, ne kurite!« Pod blagovno znamko Kuolmi je premog vdelan celo v steklenice, stenske ure, indekse knjig, zatiče in krasi obutev.

Majhna nasmejana mlada mama in ustvarjalka nakita iz premoga z Izlak je vnukinja rudarja. Zdaj vdihuje novo življenje v več kot 10 milijonov let star material, ki je razvoj regije oblikoval več kot dve stoletji. Najbolje se počuti v svoji delavnici, kamor povabi le malo obiskovalcev.

Sijoč premog

»Veliko ljudi me vpraša, kako to, da premog tako močno sveti? V bistvu je to njegov naravni sijaj, kot se kamni svetijo, ko jih zmočimo. Prvi poskusi oblikovanja premoga so bili neuspeh,« pravi oblikovalka. Takoj je ugotovila, da preprosto lakiranje ne bo delovalo: »Material je živ, še vedno diha in ima lastnosti lesa in kamna.«

Iskanje pravega načina, kako ga pripraviti, da bo lahko posijalo s soncem, je trajalo skoraj dve leti. Poskusila je z zamrzovanjem in ogrevanjem – vse, kar je bilo mogoče, da se spoprijatelji s premogom. »Še danes me lahko preseneti, ker je bil vsak kos ustvarjen pod nekoliko drugačnimi pogoji,« pravi. »Zdaj premog obdelujem z naravnimi smolami, kar mu daje priložnost, da se nekega dne vrne tja, od koder je prišel – k materi naravi. Ta ekološki način oblikovanja je pomembno vodilo za vizijo prihodnosti, ki se je držim.«

Izdelano v Kuolmi – zaznamek s srcem sijočega premoga (Foto: Marjeta Hribar)

Marjeta je tudi zagovornica sodelovanja in skupaj z drugimi enako mislečimi podjetniki in podjetji, ki podpirajo lokalno in trajnostno gospodarstvo, soustvarja nove projekte. Leta 2017 je v sodelovanju z More Than Beauty in projektom Miss Slovenije ustvarila krono, ki govori posebno zgodbo, in jo je nosila dobitnica naziva Miss Slovenije 2018.

Premog je dom

»Moja čustvena navezanost na premog je osredotočena na premog kot material, ki ga imamo radi in je v preteklosti predstavljal kruh in srce,« pravi Marjeta. »Zame je premog predvsem nekaj, kar je tu med nami. Vendar opozarjam na nove lastnosti, gledam na različne zorne kote in iz njih črpam najboljše za povezovanje preteklosti in prihodnosti.« Ko je bila majhna, je rada v rokah držala topel premog – premog ji pomeni dom: »Vse v njem mi je bilo dom in stari starši so me naučili, da je vreden spoštovanja.«

»Svoje preteklosti ne smemo zanikati, lahko pa jo spremenimo. Namesto da bi odkrivali nove stvari, lahko v tem, kar že imamo, najdemo dodatno vrednost,« pravi Marjeta Hribar.

Prihodnjič: Rudarski junak – čast dediščini

Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft

Naslovna fotografija: Oblečena za v službo – Marjeta Hribar oblikuje nakit in dodatke s premogom (Foto: osebni arhiv)


Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.

Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.

Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.


Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.

Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.