mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
Uporniki – od izgnanstva do kulturne ikone
Preobrazba Trbovelj in Zasavja – korenita sprememba iz jugoslovanske socialistične industrijske trdnjave skozi gospodarski in družbeni zaton v izziv ponovnega rojstva, novega reda in identitete – je na nek način izražena skozi pojav skupine Laibach.
Leta 1980, v času komunistične Jugoslavije, so Trbovlje rodile svetovno znano slovensko alternativno glasbeno skupino Laibach. »Laibach« je zgodovinsko nemško ime za Ljubljano – ime, ki je bilo pogosto povezano z nacistično okupacijo Slovenije med drugo svetovno vojno. Provokativna mešanica elementov nacionalizma, totalitarizma in militarizma v besedilih in simbolih ter zvok, ki združuje punk, težki rock in pop, je na začetku njihove poti privedla do cenzure in prepovedi in na koncu člane skupine pognala v izgnanstvo.
Proizvod industrije
Ker se skupina vidi kot produkt industrije, se izbrišejo kot posamezniki in vedno govorijo kot kolektiv. V intervjuju, ki ga je objavila spletna kulturna revija The Quietus, je skupina izjavila: »Bili smo industrijski socialistični otroci … Sami smo kot otroci občasno delali v različnih tovarnah, da smo lahko zaslužili nekaj denarja in razumeli smo, kaj se v tovarnah dogaja. Naši stari starši so delali v rudnikih.«
In njihov dolg do mesta Trbovlje je jasen – v intervjuju na kulturnem in umetniškem blogu Excuse the Blood pravijo: »To mesto s svojim družbeno-političnim ozadjem, s svojim revolucionarnim in industrijskim okoljem, s številnimi tovarnami – ne samo premogovništvo, estetsko, politično in kulturno kontroverzno in polno nasprotij, je bilo absolutno začetni navdih za ustanovitev skupine. Na začetku smo si želeli le, da smo videti in zveneti kot Trbovlje.«
Laibach še vedno uporablja močno simboliko, vendar je danes sprejeta in razstavljena na vidnih mestih.
Po razpadu Jugoslavije in slovenski neodvisnosti leta 1991 je Laibach postal nacionalna kulturna ikona. Oktobra 2012 so se poklonili zgodovini rudarjenja in priredili koncert v premogovniku v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju – skoraj 200 metrov pod zemljo. Zvesti koreninam so predstavo v nemščini poimenovali »Kohle ist Brot«, kar pomeni, da je premog – ali denar – kruh.
V manifestu podobni pesmi WAT iz leta 2003 med drugim piše:
»… Čas smo
od Mojzesa do Mohameda,
od Kapitala do Nata
iz akropole v Opus Dei,
od Marxa in nazaj do Platona
od zlate dobe do dobe jekla,
od začetka do konca
od ničesar do neskončnosti
prvi do sedme celine
od nobene rešitve do revolucije,
rdeča zvezda do Vojne zvezd
prelomnica do točke brez vrnitve,
nov red v pogumen nov svet
od mehanskega do digitalnega …«
Prihodnjič: Oblikovalka daje premogu novo življenje
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: V osemdesetih letih je umetniška skupina Laibach kombinirala militarizem s težkim rockom in punkom (Foto: Andrew Catlin)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
