Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.

Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.

Novinar Marko Planinc

Marko Planic se je rodil 28. 8. 1959 v Trbovljah. Družina – oče, mama in dva sinova – je živela na Dolu pri Hrastniku. Oče je bil iz obrtniške družine, mama iz rudarske, oče je bil tudi sam rudar, mama pa je delala v Steklarni in v Jutranjki. Marko je obiskoval osnovno šolo na Dolu, nato pa gimnazijo v Trbovljah. Kot navdušen rokometaš je okleval med študijem na Fakulteti za šport in Filozofski fakulteti, pristal pa na Fakulteti za družbene vede – smer novinarstvo. Ker ga je zanimalo ogromno stvari, je bila izbira prava. Že po prvem letniku študija je kot praktikant začel delati na Radiu Trbovlje, ko pa je moral kolega na hitro na služenje vojaškega roka, se je spraznilo delovno mesto in se je na radiu redno zaposlil. Študija ni nadaljeval, novinarstvo pa ga je posrkalo vase. Na radiu je bila v 80. letih zaposlena agilna in zelo ustvarjalna ekipa. Povečevali so število ur programa, začeli so s programom v živo, tekste so brali spikerji, vendar so že uvajali vodene oddaje, ‘natuhtali’ so mnoge nove oddaje, med drugim tudi legendarno oddajo za upokojence. Nalogo so zaupali najmlajšemu v kolektivu – Marku Planincu. Enkrat tedensko so Zasavce zabavali s humoristično zasavsko oddajo po zgledu znamenitega Moped showa.

Poklica se je učil od starejših kolegov: Pavleta Burkeljca, Milana Vidica, kolegov z Radia Trbovlje (Franci Kadunc, Helena Kastelic), prijateljeval je s Svatom Krasnikom, Stanetom Šterbuclom, Romanom Rozino (dopisniki osrednjih slovenskih medijev). Takrat so bili odnosi v novinarski srenji še zelo odprti, novinarji so si med seboj pomagali.

Po smrti novinarskega kolega in mentorja Pavleta Burkeljca, dolgoletnega dopisnika Dela iz Zasavja, je to nalogo pri dobrih 25 letih prevzel Marko Planinc. S trboveljskim radiem pa je kot ‘honorarec’ še vedno ostal povezan. Na Delu je spoznal, kaj je profesionalizem. Novinarski standardi so bili izredno visoki, delo je bilo treba opravljati strokovno, Delo pa je bil preprosto najboljši časopis. Kot dopisnik iz Zasavja se je loteval novih, zelo napornih tem, npr. ekologije. Kot resen problem je izpostavljal zakajenost dolin, prisotnost SO2, da ni odžvepljevalnih naprav, pisal je o tem, kako so žanjci v Šavni Peči črni od strupenega plina.

Kako do novic? V eri brez mobilnih telefonov so si kolegi novinarji na jutranji kavi izmenjali vesti o aktualnih dogodkih. Klicali so na občine, kaj se kje dogaja, ali pa so jih poklicali iz večjih firm, da se pri njih nekaj dogaja. Novinarji med sabo niso tekmovali, kdo bo prej poročal, na intervjuje v večje firme so hodili skupaj, potem pa svoje prispevke stipkali na teleprinter, ki je besedilo ‘skrivnostno teleportiral’ v matično medijsko hišo.

Na dopisništvu Dela je ostal do leta 1989, ko ga je v liberalnem duhu iztekajočega se socializma zgrabilo podjetništvo. V naslednjih dveh za Slovenijo prelomnih letih so se pogoji poslovanja zelo poslabšali, Marko se je vse bolj ukvarjal s časopisom, njegova trgovina pa je hirala. Leta 1991 je bil ustanovljen časopis Zasavc. Njegova pobudnika sta bila Marko Planinc in Matjaž Švagan. Ambiciozno zastavljen časopis je kmalu začel izhajati tedensko. Priključili so se mu vsi takratni zasavski novinarji, v ekipi je bilo šest redno zaposlenih in kakšnih 30 zunanjih sodelavcev. Nov časopis je bil v Zasavju zelo dobro sprejet in cenjen medij. Pri časopisu je ostal do leta 1994. Njegovih ambicij, da bi Zasavc postal založniška hiša za zasavske avtorje in zasavske teme, kolegi niso podprli, zato se je spopadel z novim izzivom in se zaposlil na lokalni televiziji ETV. Iz polurnega programa na teden so pod njegovim vodstvom prišli na pet ur lastnega programa dnevno. Po nekaj letih se je ETV združila s trboveljsko televizijo, koncepti lastnikov se z Markovimi niso ‘poklopili’. Rezultat: leta 1998 se je drugič podal na neodvisno pot, postal je samostojni novinar. Začel je pisati Letopis občine Hrastnik, ki ga je pripravljal kar 14 let. Že v drugem letu ‘svobodnjaštva’ (1999) je kot dopisnik iz Zasavja začel delati za TV Slovenija. V tem obdobju karierne poti je bilo njegovo novinarsko delo tudi najbolj prepoznavno, prispevki, ki jih je pripravljal, se niso nanašali zgolj na Zasavje.

O čem je poročal? V obdobju po letu 2000 je propadla še tista zasavska industrija, ki se ji je uspelo obdržati v 90. letih prejšnjega stoletja. Začela je hirati energetika. S tem so bile povezane stavke in boj za delavske pravice, saj so delavci v glavnem ostajali sami. Njegova najbolj grenka izkušnja je bilo poročanje o delavkah Peka, t. i. ‘pekotkah’. Pretresljive človeške usode je predstavljal v različnih prispevkih. Zaznamovala so ga tudi poročanja o jamski nesreči v Hrastniku, ki je terjala pet mrtvih (2001). Poročal je tudi o veliki nesreči na Blanci (2008, 13 mrtvih) … in seveda o zadnjem rudarskem štrajku leta 2014. Nadrejeni so ga nameravali umakniti s poročanja, češ da je preveč vpleten … Ravnodušen ni mogel ostati, profesionalen pa je moral biti. Kot novinar televizije se je ves čas zavedal, da je imel veliko srečo, ker je delal z odličnim snemalcem Gregorjem Naglavom.

Leta 2014 je končal z dopisništvom na TV Slovenija, istočasno pa je začel z Zasavskim tednikom (kasneje preimenovan v Savus) in spletno stranjo, kar počne še danes.

Najboljše v novinarskem poklicu je, »da spoznaš ogromno čudovitih ljudi. Moraš pa imeti toliko občutka in biti tako korekten, da lahko tudi s človekom, ki si ga skritiziral, spiješ kavo.« [M. Planic]

Najslabše, kar prinaša ta poklic, je, da si prisoten v najtežjih trenutkih. Ko je nekomu zelo hudo, moraš še vedno opraviti svoje delo. To se nalaga. K temu dodajo svoje še nemogoč delavnik, občasni veliki fizični napori, lovljenje ‘death line’. Način življenja, ki ni prijazen do družine, ima pa vse pogoje za npr. infarkt. Obkljukano leta 2015.

Na začetku njegove poklicne poti je bil novinarski poklic v splošnem cenjen in spoštovan. Tudi strahospoštovan, saj ljudje niso bili vajeni nastopanja pred kamero. To se je kasneje izboljšalo z lokalnimi televizijami. V zadnjem desetletju pa je novinarstvo izgubilo veliko kredibilnosti. Včasih so bili novinarji resni ljudje, tega poklica ni mogel opravljati vsak, danes se zaradi komercializacije medijev te meje brišejo. Ljudje vse bolj požirajo rumene novice, na drugi strani pa so še vedno gledalci/bralci/poslušalci, ki cenijo prave novice. Dober novinar dela zanje.

Marko Planinc je s svojo izbiro poklica zadovoljen. Bil je srečen, da je lahko delal kot novinar, in to v Zasavju, ki se je v letih njegovega novinarstva zelo spremenilo. Na boljše. Okolje je čistejše, Zasavci smo bolj ponosni na tiste sokrajane, ki jim je kaj ‘ratalo’, manj je zavisti (vsaj navzven). Presenečen je nad tem, koliko ljudi z zasavskimi koreninami je na različnih področjih izjemno uspešnih v svetu.

Moti pa ga, da premalo cenimo uspehe ljudi, ki so živeli pred našim časom in orali ledino na področjih, kjer smo danes uspešni.

Jana Mlakar Adamič

Foto: ZMT


Trboveljčanka Jana Mlakar Adamič (12. 1. 1962) je nekdanja predavateljica in muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja tudi strokovne in poljudne članke, v katerih popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja.

Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.

Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.


Publikacija Muzej smo vsi! ZMT 70 let je izšla pri Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer jo lahko tudi naročite. Na tej povezavi pa lahko naročite tudi druge zanimive publikacije Zasavskega muzeja Trbovlje, ki se dotikajo zgodovine Zasavja. Izbrane publikacije, ki so izšle pred letom 2020, pa lahko kupite v času razstave Muzej smo vsi! po polovični ceni.

#muzejskaknjižnapolica #zmt70let