Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.
Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.
Novinarstvo v Zasavju
Novinarji so v 20. in na začetku 21. stoletja predstavljali eno najpomembnejših vej poročanja o dogodkih v Zasavju in o zasavskih ljudeh ter navsezadnje poskrbeli tudi za promocijo Zasavja v širšem slovenskem prostoru.
V začetku 20. stoletja in do druge svetovne vojne osrednji mediji (časopisi) profesionalnih dopisnikov v Zasavju niso zaposlovali. V časopise so (predvsem) notice pisali v glavnem strankarsko aktivni člani iz zasavskih mest, saj so bili časopisi precej strankarsko obarvani.
Po drugi svetovni vojni pa so začeli osrednji slovenski časopisi, predvsem Delo in Dnevnik, v Zasavju oblikovati redno dopisniško mrežo. Z bolj informativno vlogo Radia Ljubljana in kasneje tudi televizije so dopisniki oblikovali tudi ta informativni program. Poleg tega je po drugi svetovni vojni nastal izjemno močan regionalni časopis, najprej Zasavski udarnik, ki se je preimenoval v Zasavski vestnik in tednik, ki je pokrival ne le tri zasavske občine, ampak tudi vse posavske. Sredi šestdesetih let so časopis ukinili, ker so ustanovili Radio Trbovlje, ki naj bi poskrbel za informiranje ljudi. Konec stoletja so se radiu pridružile še lokalne televizije in v začetku 21. stoletja spletni mediji. Časopis Zasavski udarnik je v prvih letih urejal Stane Šuštar, pri njem pa so se kalila številna kasneje znana novinarska in politična imena, med drugimi Marjan Lipovšek, Franc Šetinc in Jak Koprivc. Tudi veliko Zasavcev je spoznalo čare novinarskega in fotoreporterskega dela skozi strani Zasavskega udarnika, vestnika in tednika.
Za predstavljanje Zasavja v širšem prostoru pa so bili pomembni predvsem dopisniki osrednjih medijev. Časopis Delo je na začetku precej menjal dopisnike, eden izmed njih je bil npr. Boris Dolničar, ki je bil kasneje glavni urednik Dela. Daljši čas je bil dopisnik Pavle Burkeljc, po njegovi smrti je dopisništvo za nekaj let prevzel Marko Planinc, za njim pa Polona Malovrh. Dopisništvo je Delo v drugem desetletju 21. stoletja ukinilo. Na Dnevniku je bil prvi dopisnik z daljšo dobo Janko Savšek, za njim je to vlogo prevzel Svato Krasnik. Po njegovi smrti je postal dopisnik Jure Nagode, za njim pa Sabina Lokar. Tudi Dnevnik je dopisništvo ukinil podobno kot Delo. Nekaj let je imel dopisništvo v Zasavju tudi Večer s svojo dopisnico Matejo Grošelj. Dolgoletni dopisnik (in prvi) Radia Ljubljana je bil Milan Vidic. Po njegovi upokojitvi je dopisništvo prevzela Manca Ocvirk, za njo pa Karmen Štrancar Rajevec. Vidic je bil ob radijskem tudi prvi televizijski dopisnik iz Zasavja. Delal je skupaj s snemalcem Francijem Jarcem. Za njim je dopisništvo prevzel Stane Šterbucl, potem Roman Rozina, po nekajmesečnih dopisnikih pa Marko Planinc in za njim Saša Kisovec. Vsi so delali s snemalcem Gregorjem Naglavom.
Športno dogajanje v Zasavju sta dolga leta pokrivala dva dopisnika za različne časopise (Sportske novosti, Ekipa, slovenski dnevniki): Jože Premec in Sašo Fabjan.
Vsekakor je bil za prepoznavnost Zasavja dolgo zaslužen tudi Radio Trbovlje, kasneje Radio Kum in še kasneje Radio Aktual Kum. Na začetku ga je vodil Drago Sotlar, kasneje Milan Vidic. Za njim so radio vodili še Manca Ocvirk, Slavko Stošicki, Marjan Frol (kot direktor), Aleš Gulič, Vojka Povše, Rudi Medved, Karmen Cestnik in Simon Prelesnik. Novinarsko so program radia poleg Guliča in V. Povše oblikovali še Helena Kastelic, Franc Kadunc, Jolanda Bertole, Marko Planinc, Romana Beravs, Bogdan Barovič, Renata Žnidar, Mateja Leskovšek in Lucija Cestnik ter zunanji sodelavci.
Leta 1991 je kot tednik ponovno začel izhajati zasavski časopis Zasavc. Urejal ga je Marko Planinc, kasneje urednice Ivana Laharnar, Tatjana Polanc in Marta Hrušovar, potem pa je Zasavc vse bolj postajal oglasna edicija. Leta 2014 je pričel izhajati Zasavski tednik, ki se je preimenoval v Savus. Poleg časopisa zavod ureja tudi spletni časopis Savus. Nekaj prej je pričel z delovanjem spletni portal Zon, ki ga vodi Neža Šabanovič Grmšek. Kasneje so se pojavile še druge regijske spletne strani. Med lokalnimi televizijami je obstala le ETV (nekaj časa sta delovala TV Trbovlje in Elstik v Hrastniku), ki tedensko pripravlja tudi informativne oddaje in je vidna na celotnem območju Zasavja.
Precej zasavskih novinarjev je naredilo odlične kariere v slovenskih medijskih hišah, vendar so tam pisali o drugih stvareh, o Zasavju malo. Na neki način so tudi oni širili dobre zgodbe o Zasavju, saj so bili pri svojem delu odlični – kot uredniki, kolumnisti in izjemno strokovno podkovani na področjih, ki so jih pokrivali.
Jana Mlakar Adamič / Marko Planinc
Foto: ZMT
Trboveljčanka Jana Mlakar Adamič (12. 1. 1962) je nekdanja predavateljica in muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja tudi strokovne in poljudne članke, v katerih popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja.
Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.
Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.
Publikacija Muzej smo vsi! ZMT 70 let je izšla pri Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer jo lahko tudi naročite. Na tej povezavi pa lahko naročite tudi druge zanimive publikacije Zasavskega muzeja Trbovlje, ki se dotikajo zgodovine Zasavja. Izbrane publikacije, ki so izšle pred letom 2020, pa lahko kupite v času razstave Muzej smo vsi! po polovični ceni.
#muzejskaknjižnapolica #zmt70let
