Viktor Bajec je bil priznan slovenski agronom in kmetijski gospodarstvenik. Po drugi svetovni vojni je bil direktor prehrambenih podjetij Mlekopromet, Semenarna in Ljubljanske mlekarne.
Viktor Bajec se je rodil 12. februarja v Brdcah v sedanji občini Hrastnik. Oče Mirko Bajec je bil rudar, mati je bila Cecilija Bajec (rojena Dular). Viktor je bil poročen z Zdenko Bajec (rojena Stritar), ki je bila pevka, članica kvarteta Stritar. Imela sta štiri otroke (tri sinove in hčero).
Šolanje
V Ljubljani je 1922 do 1930 obiskoval realno gimnazijo. Vmes je v letih 1926 in 1927 rudaril v Franciji (Mines de Drocourt). Po maturi je bil v letih 1930 in 1931 pripravnik v Srpski fabriki stakla v Paraćinu. Leta 1936 je doštudiral agronomijo na kmetijski in gozdarski fakulteti v Zagrebu.
Vojna
Po služenju vojaškega roka (1936 in 1937) je bil v letih 1938 in 1939 stažist v Državnem mlekarskem zavodu v Škofji Loki, 1939 do 1941 pa agronom v semenarni Sever & Co. v Ljubljani. Od 1941 do 1943 je bil delegiran v prehranjevalni zavod Ljubljana v Stično. Med vojno je bil član okrožnega odbora OF Stična (odgovoren za gospodarstvo), 1944 je bil imenovan za inštruktorja okrožja Grosuplje – Stična.
Kmetijski gospodarstvenik
Od 1945 je v Zveznem ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu vodil oskrbo kmetijstva, v letih 1946 in 1947 je bil vodja odseka za mlekarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo LRS. Naslednji dve leti je bil direktor Semenarne Slovenije, od 1949 do 1950 višji agronom v Komisiji državne kontrole v Beogradu in v letih 1950 in 1951 v Ljubljani. Nato je bil od 1951 do 1954 direktor podjetja Kooperativa, od 1954 do 1960 direktor Ljubljanskih mlekarn in od 1961 do 1970 pomočnik direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije. Po upokojitvi leta 1970 je bil do 1980 pogodbeni svetovalec Gospodarske zbornice. Bil je član International Society for Horticultural Science (Commission Horticultural Engineering) v Haagu.
Publicist
Sprva se je posvečal živinoreji in mlekarstvu, pozneje je proučeval rabo in učinek plastičnih folij v kmetijstvu, zlasti v vrtnarstvu. Objavil je preko 200 strokovnih člankov, razprav in referatov o živinoreji, mlekarstvu in uporabi plastičnih materialov v kmetijstvu in prehrani, pa tudi več monografij, samostojnih publikacij in prevedel praktični priročnik za delo v vrtu. Objavljal je v listih Kmetovalec, Slovenski mlekarski list, Kmečki glas, Mljekarstvo (Zagreb), Socialistično kmetijstvo, Sodobno kmetijstvo, Agronomski glasnik (Zagreb) idr.
Leta 1951 je prejel medaljo zaslug za narod, 1953 red zaslug za narod, 1968 red dela z rdečo zastavo in leta 1974 red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Viktor Bajec je umrl 28. junija 2006 v Ljubljani.
Savus
Foto: osebni arhiv
Viri in literatura
France Adamič: Bajec Viktor, Slovenska biografija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.
Izvestja državne realne gimnazije za 1929–30 in 1930–31, ES.
Jugoslovenski savremenici: Ko je ko u Jugoslaviji, Beograd, 1970.
France Adamič: Ob 75-letnici inž. Viktorja Bajca, Sodobno kmetijstvo , 18, 1984, 354.
Edita Grujić: 75. rođen dan dipl. ing. Viktorja Bajca, Polimeri (Zagreb), 5, 1984, 163.
Vilko Štern: Osemdesetletni jubilej Viktorja Bajca, Sodobno kmetijstvo , 22, 1989, 413.
Prednosti primjene polimera u poljoprivredi nisu dovoljno iskorištene, Polimeri (Zagreb), 10, 1989, 78 (intervju zapisala Dominka Heblin).
