Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.
Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.
Kmetijstvo v Zasavju
Na prelomu iz 18. na 19. stoletje oziroma do odkritja premoga so bili prebivalci vseh treh revirskih dolin izključno kmetje, kmetije pa po večini samooskrbne enote, ki so pridelale, kar so potrebovale. Morebitne presežke so kmetje prodali in s tem dodatno zaslužili. Po odprtju železniške proge ob Savi leta 1849 so bili kmetje ob del zaslužka, saj so trgovci in mlinarji, ki so prej odkupovali njihove presežke, lahko dobili druge dobavitelje. Izgubljene stranke so kmetje nadomestili z novimi odjemalci, kot so bili rudarji, steklarji in drugi, ki so živeli le od dela v rudniku ali tovarni.
Potem ko je rudarstvo začelo doživljati razmah in je rudnike prevzela Trboveljska premogokopna družba, je začela kmečka pokrajina dobivati drugačno podobo, saj so se gradile delavske kolonije, rudniški objekti in tovarne. Zaradi rudarstva Zasavje ni utrpelo agrarne prenaseljenosti, a razmere za kmetijstvo na prehodu iz 19. v 20. stoletje vseeno niso bile rožnate. Nekateri kmetje niso več mogli »pridelati dovolj živeža za prehrano svoje družine«, zato so možnost za dodaten zaslužek poiskali pri rudniku, ki je na ta način dobil vir poceni delovne sile.
Kmetijstvo je bilo kljub neugodnim razmeram do industrializacije glavna gospodarska dejavnost, potem pa so ga druge panoge prehitele. Precejšnjo zaslugo za razvoj na področju kmetijstva gre pripisati tudi kmetijskim in gospodinjskim šolam, ki so zlasti v zimskem času, ko ni dela na poljih, ponujale nova znanja bolj tradicionalno usmerjenim kmetom.
Kmetijstva v Zasavju tudi dandanes ni veliko, čeprav tudi težke industrije skorajda ni več. Glede na rabo zemljišč prednjačijo trajni travniki in pašniki, katerih delež se še povečuje, medtem ko njive in trajni nasadi obsegajo le še 11,3 % vseh kmetijskih zemljišč. Delež velikih kmetijskih gospodarstev z najmanj desetimi hektari kmetijskih zemljišč se je v letu 2016 povečal na 13,4 % glede na leto 2010 (11 %). V Sloveniji se je za primerjavo v istem obdobju ta delež povečal s 15,3 % na 16,9 %. Zasavska kmetijska gospodarstva so po podatkih iz leta 2016 tako predstavljala 2,68 % vseh kmetijskih gospodarstev v državi, živinoreja pa je bila glavna dejavnost zasavskega kmetijstva.
Jana Mlakar Adamič / Žiga Blaj
Foto: ZMT
Trboveljčanka Jana Mlakar Adamič (12. 1. 1962) je nekdanja predavateljica in muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja tudi strokovne in poljudne članke, v katerih popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja.
Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.
Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.
Publikacija Muzej smo vsi! ZMT 70 let je izšla pri Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer jo lahko tudi naročite. Na tej povezavi pa lahko naročite tudi druge zanimive publikacije Zasavskega muzeja Trbovlje, ki se dotikajo zgodovine Zasavja. Izbrane publikacije, ki so izšle pred letom 2020, pa lahko kupite v času razstave Muzej smo vsi! po polovični ceni.
#muzejskaknjižnapolica #zmt70let
