Strokovnjaki ne iščejo resnice, ampak podpirajo doktrino stroke. Moje razmišljanje o znanosti, stroki in razumevanju sveta kaže, da strokovnjak enostavno ne more poznati širše celovite slike, kar pogosto botruje slepim pegam in nerazumevanju širšega pomena pojavov.
Moj zaključek – strokovnjaki dejansko ovirajo oziroma se izogibajo iskanju resnice, ker zasledujejo predpostavljeno, strokovno omejeno resnico.
1. Strokovnjaki delujejo znotraj, ne izven sprejetega okvira razmišljanja
Strokovno znanje je po definiciji omejeno s tem, kar stroka jemlje za samoumevno. Strokovnjak deluje znotraj sprejetega okvira razmišljanja — rešuje probleme, ki jih ta okvir dopušča, ne sprašuje pa po tem, ali je okvir sploh pravilen.
Iskalec resnice po Kuhnu je tisti, ki okvir postavi pod vprašaj — to pa potem ni več strokovnjak, temveč revolucionar.
2. Ekspertiza zahteva zoženost — iskanje resnice zahteva širino
Resnica (v filozofskem smislu) je celota. Strokovnjak oža pogled, ker to zahteva metodološka disciplina. Epistemična vrlina strokovnjaka je globina; vrlina iskalca resnice pa integriteta pogleda. To pa sta dve nasprotni stališči.
3. Strokovnjak ima institucionalne interese (Bourdieu)
Strokovnjak deluje znotraj polja, ki ima svojo logiko moči, prestiža in kapitala. Resnično iskanje resnice ni združljivo z ohranjanjem strokovne pozicije — ker bi moral strokovnjak pogosto reči: »To je zunaj mojega področja« ali »Ne vem.«
4. Kompetenca ustvari slepo pego (Nietzsche: perspektivizem)
Vsaka perspektiva razkrije in hkrati zakriva. Strokovnjak pridobi izjemno ostrino v eni perspektivi, s tem pa sistematično izgubi dostop do tega, kar ta perspektiva ne more videti. Iskalec resnice mora biti sposoben menjati perspektive — strokovnjak se temu upira, ker je prav ta perspektiva njegova identiteta.
5. Sokrat kot arhetip iskalca resnice
Sokrat pokaže, da strokovnjak pogosto misli, da njegova tehnična kompetenca pomeni tudi razumevanje širših vprašanj. A znati nekaj narediti ni isto kot razumeti, kaj je res. Prav ta zamenjava je slepa pega strokovnjakov.
(Proti)argumenti in odgovori
- Argument: “Strokovnjak išče resnico znotraj svojega področja.”
Odgovor: To je le delno res. Če vidiš eno drevo, to še ne pomeni, da razumeš, kaj je gozd. - Argument: “Brez strokovnjakov ne bi imeli znanja o naravi.”
Odgovor: Res je. A strokovnjaki producirajo znanje, ne pa nujno tudi razumevanja. Razlika med znanjem in razumevanjem pa je bistvena. - Argument: “Filozofi so strokovnjaki za resnico — to je njihova stroka.”
Odgovor: Vsaka stroka predpostavlja. Filozofija te predpostavke razkriva. Zato je filozofija vedno v konfliktu s stroko.
Zaključek
Teza v naslovu drži, če jo natančno omejim: strokovnjak kot specialist ni iskalec resnice. Njegova naloga je zastopati tisto, kar ga stroka (na)uči.
Ko strokovnjak prestopi meje svoje stroke in začne postavljati vprašanja, ki jih stroka ne zna zastaviti, prestopi okvire strokovnjaka — postane filozof. Takrat ni več le poznavalec dreves, ampak nekdo, ki zna opazovati gozd.
Največji znanstveniki so bili prav zato filozofi: Leonardo, Galileo, Avicenna, Bohr, Einstein, Tesla, Russell. Delno znanstveniki, po srcu pa pravi iskalci resnice.
Borut Kmetič
Poklicno se ukvarjam s področjem informacijske varnosti — od načrtovanja in uvedbe sistemov varovanja informacij do presojanja skladnosti z mednarodnimi standardi.
Kot zunanji svetovalec organizacijam pomagam, da varnost ni le obveznost, ampak del zrele poslovne kulture.
Zasebno pa se posvečam vprašanju, ki me zanima enako globoko: kako živeti bolje. Biohacking, sistemsko razmišljanje, eksponentne organizacije, prebojne ideje in tehnologije, ki oblikujejo prihodnost. Prepričan sem, da dobro življenje ni naključje — ampak sad zavestnih odločitev in poguma, da jih tudi živiš.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
