»Spoštovani, pridejo obdobja, ko veliko razmišljamo o preteklosti, zamujenih priložnostih, neizpolnjenih pričakovanjih, sreči, tudi o minevanju življenja. Bolj realistično usmerjeni manj, bolj pesniško ali filozofsko pa več. Mladi nič, starejši več ali preveč. Resnično verujoči se sprijaznijo s smrtjo kot s prehodom v posmrtno večno življenje in jim je lažje, neverujočim pa je ta usodni prehod mnogo mnogo težji. Ta pesem poskuša zajeti ta občutja. Srečno!« je ob poslani pesmi zapisal zagorski pesnik Vlado Garantini.
Zadnja pesem
Ko vse celice končajo
svojo pot,
prost si vseh tegob
in hladna zemlja
leže nate,
si čist
in bel
in lahek
in brez greha;
v življenje prestopiš,
ki se nikdar ne neha
in ves se spremeniš
v pesem.
Vlado Garantini
Fotografija je simbolična
