Policist stoji ob cesti za Savo in spremlja hitrost na radarju. Omejitev je 80 kilometrov na uro in vozniki se tega držijo. Naenkrat pa pripelje mimo avtomobil, ki vozi 33 na uro. Ker je prepočasna vožnja tudi nevarna, ga policist ustavi.
V njem sedijo štiri babice, ki se vračajo z razstave ročnih del na Vranskem. Ena vozi, druge pa sedijo popolnoma blede z izbuljenimi očmi.
“Gospod policist, v čem je problem? Saj nisem vozila prehitro, a ne ?«
“Ne, gospa, niste vozili prehitro. Vozili ste prepočasi. In to je lahko tudi zelo nevarno! ”
“Prepočasi? Ne, ne, vozila sem točno 33 na uro, kot je bila omejitev.”
“Gospa, 33 ni omejitev hitrosti, ampak številka ceste, na kateri ste!”
“Joj, zdaj pa mi je nerodno. Hvala, gospod policist, da ste me opozorili na napako. Obljubim, da se ne bo ponovilo!”
“Dobro, dobro, le pojdite zdaj. Le nekaj bi vas še vprašal. Kako to, da so ostale dame tako blede in prestrašene? Je z njimi kaj narobe?”
»Oh, ne, le do pred kratkim smo vozile po cesti številka 195.«
