Hrastničan Josip Brinar je posebej pomemben kot pisec prvih slovenskih učbenikov, domoljub, pisatelj za mladino, pisec znanstvenih spisov  in izjemen pedagog ter ravnatelj. V pedagoških revijah je objavljal članske o mladinski književnosti, eksperimentalni in socialni pedagogiki. Pripravil je vrsto osnovnošolskih učbenikov. Brinar se je rodil na današnji dan leta 1874 v Studencih v Hrastniku.

Mladost

Josip Brinar se je rodil 1. novembra 1874 v Studencih v Hrastniku. Izhajal je iz stare kmečke rodbine Jeranov (pisateljski psevdonim Josip Jeranov). Mladost je preživljal na bregovih nad Studenci, kjer je pasel in se srečal s skrivajočimi se rudarji, ki so jih orožniki in vojaki lovili po okolici Hrastnika po veliki rudarski stavki. Takrat se je zbudilo v njem sočustvovanje s preganjanimi in zatiranimi ter odpor zoper krivico in nasilje.

Učiteljišče in prve zaposlitve

Učitelj Vodušek ga je navdušil za na učiteljišču v Mariboru. Bil je vztrajen učenec, dober v šoli, nekaj časa mu je ostajalo za inštrukcije. Slovenščino je inštruiral celo okrajnega glavarja. Prvo službo je dobil v Slovenski Bistrici, kjer je v prvem razredu poučeval okrog 130 učencev (naenkrat). Kmalu si je izprosil prestavitev v Vojnik, kjer je pričel s strokovnim študijem in pisateljevanjem. Pričel je pisati za učiteljski list Popotnik, ukvarjati z razlago krajevnih imen, kasneje je izdal knjižico Slovarček zemljepisnih imen, njih izvor in pomen. Stalno se je spopadal z nemškutarji, bil je med pobudniki različnih slovenskih narodnih prireditev.

Breštanica

Oblast ga je premestila v tedanji Rajhenburg ob Savi. Z načelnikom postaje Podkrajškom sta bila pobudnika za spremembo imena kraja v Breštanico – po potoku. Brinar je užival v stikih s trapisti, obiskoval opata samostana trapistov na gradu in se izpopolnil v francoščini. Potem je nekaj časa služboval v Sevnici in na meščanski šoli v Krškem. Leta 1906 je postal ravnatelj prve slovenske meščanske šole v Postojni. Notranjci so ga očarali. Brinar je v tem času napisal prve slovenske učbenike, zgradili pa so tudi novo meščansko šolo. Pogosto je čas preživel na lovu, o lovu je veliko tudi pisal in objavljal.

Prva vojna

Brinar je del prve svetovne vojne preživel v avstrijski vojski na soški fronti, po vojni pa je v Celju vodil dekliško meščansko šolo. Poleg učbenikov je pričel pisati leposlovje. Brinarja so upokojili leta 1929.

Popotnik

Josip Brinar je bil tudi znan popotnik. V času učiteljevanja je s kolesom prevozil vso Slovenijo in avstrijsko Koroško. Prehodil je vse slovenske hribe, pohorsko pogorje je popisal v knjigi Pohorske bajke in povesti. Prepotoval je dobršen del Evrope, leta 1900 se je odpravil na svetovno razstavo v Pariz in se tam udeležil kongresa učiteljev iz vseh držav Evrope.

Druga vojna

Med drugo svetovno vojno je Brinar zbiral hrano za taboriščnike in jo pošiljal v Dachau. Tudi »gošarjem«, kot je imenoval partizane, je na Pohorje pošiljal različne stvari. Po vojni je nekaj časa vodil tečaje pedagogike. Umrl je 11. marca 1959 v Celju.

Pomemben mož

Josip Brinar je pomemben kot pisec prvih slovenskih učbenikov, domoljub, pisatelj za mladino, pisec znanstvenih spisov  in izjemen pedagog ter ravnatelj. V pedagoških revijah je objavljal članke o mladinski književnosti, eksperimentalni in socialni pedagogiki. Pripravil je vrsto osnovnošolskih učbenikov za zgodovino, domoznanstvo, slovnico in nekatere vadnice za slovenščino, za meščanske šole pa je napisal prve slovenske učbenike (dva učbenika zgodovine, dve slovenski vadnici in osem čitank). Brinar je bil razgledan pedagoški teoretik, ki je v prvi polovici 20. stoletja plodno in vsestransko oblikoval pedagoško misel. Njegova mladinska literatura je zanimiva, še posebej tista, ki je povezana z naravo in živalmi. Kot zanimivost je treba omeniti tudi to, da je že leta 1901 napisal razpravo o Antonu Martinu Slomšku kot pedagogu. Brinar je bil odličen pedagog, Še pri 70 letih je po drugi vojni vodil pedagoški tečaj za učitelje, ki jih je poučeval slovenski jezik in metodiko poučevanja.

MP

Foto: Wikipedia

Viri in literatura

  1. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999
  2. Žnidar: Josip Brinar – slovenski šolnik, Hrastnik 1964

Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1987

Slovenski biografski leksikon

Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik, Celjskozasavski.si, 2019