Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti.

V katoliški cerkvi obeležujejo praznik spomina na mrtve kot praznik vseh svetih. Na ta dan se pri mašah spominjajo vseh svetnikov, ki uradno nikoli ne bodo razglašeni za svetnike. Evangeličani na 1. november posebnih svečanosti ali bogoslužja ne prirejajo, se pa na ta dan spomnijo svojih pokojnih, na pokopališča odnesejo rože in sveče, na nedeljo pred vsemi svetimi pa se tudi v cerkvah ob molitvi spomnijo svojih umrlih svojcev. Muslimani in pripadniki pravoslavne cerkve tega praznika ne praznujejo. Muslimani se svojih umrlih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan mesece ramadana. V pravoslavni cerkvi so umrlim posvečene štiri sobote v letu, imenovane zadušnice.

V naši kulturi ob dnevu spomina na mrtve množično obiskujemo grobove in nanje polagamo cvetje in sveče. Slovenija naj bi sodila med države, v kateri prižgejo največ sveč na leto. To naj bi bilo za okolje zelo obremenjujoče. Da bi zmanjšali število sveč na grobovih, poteka že desetletje humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov, ki so jo začeli Zasavci in se je razširila po vsej Sloveniji.

V Zasavju so pred dnevom spomina na mrtve pripravili v vseh treh občinah žalne komemoracije.

Savus