Izraz skolioza izhaja iz grške besede skoliosis (ukrivljen) kar dejansko opiše stanje hrbtenice, ki je v nekem delu zvita v levo ali desno.

Poznamo več tipov skolioz. Redkejše so tiste, ki nastanejo zaradi nepravilne rasti vretenc ali so posledica poškodb hrbtenice, tumorjev, cerebralne paralize. Najpogostejše so tako imenovane idiopatske skolioze, ki se sicer lahko razvijejo že zelo zgodaj (infantilne in juvenilne), toda največkrat se pojavijo od enajstega leta dalje, v obdobju adolescence.

Kosti se premikajo zaradi krčenja in raztezanja mišic in če so določene mišične skupine v trupu konstantno pretirano napete, lahko to povzroči, da se hrbtenica otroka ali mladostnika zvije v prsnem oziroma v ledvenem delu v eno stran.

Morda bo s primera najlažje razbrati ozadje takšnega stanja, vzroke zanj in možnosti reševanja problema.

V Mojčini družini na videz ni bilo nič narobe, pravzaprav bi nekdo, ki bi jo opazoval od zunaj, rekel, da so idealna skupnost – oče in mati s super službama, otroka pridna v šoli, uspešna v množici obšolskih dejavnosti.

Na rednem zdravniškem pregledu so pri dvanajstletni Mojci opazili, da ima ukrivljeno hrbtenico – v prsnem delu kar za 25 stopinj zvito v desno. Diagnosticirali so ji idiopatsko skoliozo in staršem povedali, da medicina ne pozna vzroka za to vrsto deformacije.

Kako pa je Mojca doživljala sebe in svojo družino? Na kratko povedano, preplavljala jo je jeza. Jeza na starša, ker sta zaradi zahtevnih služb in kariere prihajala domov pozno, utrujena ter nista imela več energije za pogovor s hčerko ter reševanje njenih najstniških težav in čustvenih travm. Jeza na šolo, učitelje, ki so zahtevali veliko za dobre ocene. Najprej je to čustvo tudi izražala, a kaj kmalu ugotovila, da mati na njene izbruhe in upor pretirano odreagira s svojo jezo ali pa ji prične nalagati občutek krivde. Tako se je počutila še slabše. Zato je ubrala drugo taktiko. Jezo, ki ji je močno dvigovala pritisk v trebušni votlini, je skušala zmanjšati tako, da je pričela vse manj jesti. Podzavestno je namreč čutila, da če vnaša manj hrane, si zniža kemično energijo, zato ima manj življenjske energije in čustva, ki jih ne želi čutiti, so manjša oziroma jih lažje kontrolira. Le za nekaj časa je to zadostovalo, zato je jezo, ki jo je razžirala, a je ni smela izraziti, pričela skrivati pred sabo in drugimi. Mišice zelene luči, od vratu, preko trapezov, romboidov, ledvenega dela hrbta, gluteusa, ki jih je imela aktivirane zaradi jeze je »utišala« z aktivacijo še močnejših mišic rdeče luči po sprednji strani trupa. Ker se je to dogajalo iz dneva v dan, iz meseca v mesec, je konstantno povečan tonus mišic povzročil, da se je hrbtenica zvila.

Zdravniki so predlagali, da Mojca obiskuje fizioterapijo, omenili pa so tudi nošenje steznika in operacijo z vstavitvijo Harringtonovih palic, če bi se stanje še slabšalo. Navedeni načini reševanja težave se seveda ne ukvarjajo z odpravljanjem vzrokov nastanka, saj kot sem že omenila, jih medicina ne pozna.

AEQ metoda® pa deluje ravno na tem nivoju. Reševanje težave sloni na odpravljanju vzrokov. In to so odnosi v družini, nejasna komunikacija med člani ali celo njena odsotnost. Zato mora poleg otroka v procesu aktivno sodelovati vsaj eden od staršev, drugi pa mora biti primerno informiran.

Sprememba odnosov v družini (morda tudi med staršema in starimi starši), jasna komunikacija, sprejemanje jeze najstnika in primeren odziv nanjo, izvajanje AEQ vaj, postopoma privedejo do izboljšave te telesne deformacije.

Ker do skoliotičnih vzorcev drže in obnašanja ne pride preko noči, ampak po dalj časa trajajočem neredu v telesu/somi, je vse omenjeno pomaknjeno v podzavest. Zato je potrebno daljše obdobje zavestnega izvajanja vaj in zavestnih sprememb, da se telo vrne v simetrijo.

Jasmina Rome Rodić, učiteljica AEQ metode® 3. stopnje


Sem Jasmina Rome Rodić, učiteljica AEQ metode® 3. stopnje in učiteljica AEQ dihanja® 1. stopnje.

Po formalni izobrazbi sem dipl. ing. kemije, sem pa kmalu po študiju oziroma rojstvu otrok pričela z raziskovanjem življenja in človeške zavesti. Zanimalo me je, zakaj se ljudem dogajajo različne stvari. Verjetno najbolj zato, ker sem rodila otroka z Downovim sindromom. V želji pomagati sinu, da bi se mu težave, povezane s sindromom, čim manj izrazile, sem pričela z neformalnim izobraževanjem. Tako sem osvojila metodo bioterapije po Domančiću, nadaljevala z izobraževanjem o karmični diagnostiki pri M. Ogorevcu ter zaključila študij jyotisha (S. R. Nassif) in zvočne terapije Ohmpunctuur (P. Gouwe).

Leta 2015 sem se prvič srečala z Alešem Ernstom, tvorcem AEQ metode®. Razlog so bile hude bolečine v vratnem delu hrbtenice, glavoboli, vrtoglavica …, ki jih z vsem dotedanjim znanjem nisem mogla odpraviti. In tako se je pričelo moje potovanje z AEQ-jem. Najprej kot stranka na Aleševih terapijah in udeleženka na delavnicah, kasneje pa kot učenka v šolanju za AEQ učitelja. Metoda se je in se še vedno vse bolj prepleta z mojim vsakdanjim življenjem. Dejansko lahko njeno filozofijo in principe najdeš na kateremkoli področju – od fizičnega zdravja, počutja, odnosov doma in širše. Dala mi je odgovore na marsikatero vprašanje, saj sem z njeno pomočjo odpravila kronične bolečine. Svoje življenje lahko postopoma urejam, izboljšujem in vodim k željenemu cilju – biti srečna in svobodna.

Kot učiteljica AEQ metode® 3. stopnje, vam lahko s svojim znanjem ter s pomočjo doživete lastne izkušnje in sprememb pomagam na vaši življenjski poti preobrazbe. Več informacij na:

https://aeq4you.eu/

040 214 633

info@aeq4you.eu