V tokratni seriji nasvetov na temo varovanja okolja bomo pogledali, kaj sodi v posamezne zabojnike za ločevanje odpadkov. Po zabojnikih za steklo in papir poglejmo še, kaj sodi in kaj ne sodi v zabojnik za biološke odpadke.

V zabojnik za biološke odpadke spadajo ostanki hrane (nekateri viri navajajo, da mesa in kosti ne smemo metati v biološke odpadke), kavna usedlina, čajne vrečke, papirnati robčki, vrtni odpad, rastline in zemlja.

V zabojnik za biološke odpadke ne spada jedilno olje (to sodi v posebne zbiralnike), plenice, usnje, lasje in dlaka, iztrebki, tekoči ostanki hrane, zdravila ter vrečke iz sesalcev.

Virov, ki nas učijo, kateri odpadki spadajo v kateri zabojnik, je precej. Žal se informacije od vira do vira nekoliko razlikujejo. Najlažje vam bo, če se boste pri ločevanju odpadkov držali navodil na »svojih« zabojnikih. Kot pri vseh vrstah odpadkov pa je tudi pri bioloških najbolj okolju prijazen način ravnanja z odpadki ta, da poskrbimo, da jih »pridelamo« čimmanj. Največji delež bioloških odpadkov seveda predstavlja hrana – kupujmo jo preudarno, z mislijo na to, koliko je bomo dejansko porabili. Ostanke včerajšnjega kosila danes na kreativen način predelajmo v zajtrk. Tudi za tiste dele živil, ki bi jih načeloma vrgli stran, poskušamo najti nove načine uporabe (jušna osnova iz olupkov in odrezkov zelenjave, kis iz jabolčnih ogrizkov in olupkov, bananin olupek kot sredstvo za poliranje …). Možnosti je ogromno.

MD

Foto: arhiv Savus