mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
Umetnik – humanizirajoča tehnologija
Odličen primer povezovanja preteklosti in sedanjosti, tradicije in modernosti je morda Zoran Poznič, akademski kipar, slikar in politik, nekdanji minister za kulturo, zdaj pa samostojni podjetnik. Preoblikovanje Zasavja in Trbovelj pozna izjemno dobro, saj ga tudi soustvarja.
Zoran Poznič je človek z nemirnim duhom in izjemno ustvarjalno energijo. Rojen je v Trbovljah leta 1959, leta 2008 pa je postal direktor glavne kulturne ustanove, Delavskega doma v Trbovljah, ki se nahaja v modernistični stavbi v središču mesta. Od leta 2017 deluje kot podpredsednik, od leta 2021 pa kot predsednik Združenja slovenskih likovnih umetnikov.
Kot umetnik Zoran vedno uporablja sodobna komunikacijska orodja, na primer holograme, in kot del mreže kulturno-umetniških centrov je njegova ustanova ustanovila raziskovalni laboratorij DDT-RUK. Pod naslovom humanizirajoča tehnologija raziskuje na področju kibernetike, virtualizacije, BCI sistemov in robotike. Namen laboratorija, katerega del deluje v Katapultu, je izdelati projekte, ki so stičišče umetnosti, znanosti in novih tehnologij.
»No more brain drain« – Nič več bega možganov
Zoran Poznič je prepričan, da se je trend bega možganov iz Trbovelj ustavil in da imajo mladi vedno boljše pogoje in razloge, da ostanejo v regiji.
»Na začetku 21. stoletja se je izkazalo, da vse, kar naj bi človeška družba prinesla s seboj skozi 1., 2. in morda tudi 3. industrijsko revolucijo, nekako pride v ospredje in velja,« pravi. »Pojmi, kot so radovednost, empatija, solidarnost, nova socializacija … vse te temeljne vrednote, ki nas osmišljajo kot družbena bitja, pravzaprav z razvojem vseh novih tehnologij pridejo do namišljenega, česar si kot družba ne moremo privoščiti.«
Zoranova vizija je, da sta Zasavje in Trbovlje kot nekakšna prelomnica lahko dober primer, da »lahko neuspešno fazo industrijske dobe iz starih vzorcev z enim kvantnim preskokom v 21. stoletje prenesemo z načelom humanizacije in uporabnikom prijazne tehnologije, ki nam vsem koristi – ne samo ekonomsko, ampak tudi socialno in čustveno.«
Pojasnjuje: »Pred petnajstimi leti smo na ognjišču propadajočega začeli graditi novo. Začele so se odpirati nove priložnosti, ne samo na gospodarskem področju, kjer Dewesoft izstopa, ampak tudi na področju kulture, ki je verjetno najpomembnejša za človeško družbo.«
Na dobri poti
Nove tehnologije vzpostavljajo nove odnose in vodijo v nove smeri, kar ljudje kot družbena bitja včasih niti ne znajo oceniti ali jih znajo na pravi način uporabiti v svojo korist. »Novo medijsko mesto Trbovlje je privedlo do dejstva, da so Trbovlje eno bolj naprednih okolij glede razumevanja in uvajanja sodobnih tehnologij za razvoj družbe,« pravi Zoran. »Veliko dogajanja v naši regiji že predstavlja nekakšen svetilnik in dobro pot, ki ji je vredno slediti, izkušnjo, ki jo je vredno uporabiti drugje.«
»Kar smo začeli, že obraduje sadove. Okoli podjetja Dewesoft je nastal ekosistem mladih podjetij in mladih ustvarjalcev. Imamo Katapult – in v pripravi je oblikovanje novega regionalnega pospeševalnika, za kar je Občina Trbovlje pridobila evropska sredstva.«
Spremembe vključujejo tudi Zoranovo institucijo: »V Trbovljah cveti nova medijska kultura – pripravljamo velik projekt prenove zasavskega muzeja, ki bo tako postal prvi intermedijski in novomedijski muzej v Sloveniji in morda celo v srednji Evropi.«
Zoran resnično verjame, da regijo čakajo boljši časi: »Projektov je veliko. Namen vsega tega ni le slediti duhu časa, ampak predvsem omogočiti in osmisliti mlade in strokovnjake, da ostanejo tukaj, v naših čudovitih dolinah.«
Zoran Poznič vidi svetlejšo prihodnost: »Prednost propada rudarske industrije je ta, da so naše doline zdaj veliko čistejše in bolj primerne za življenje. V zadnjih letih se vse več mladih družin iz Ljubljane seli v Zasavje.«
Prihodnjič: Županja – oblikovanje preobrazbe
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Umetnik Zoran Poznič zasavsko regijo vidi kot svetilnik za uvajanje sodobnih tehnologij (Foto: Jana Petkovšek Štakul)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
