V petek, 10. decembra, je v državnem zboru potekala 35. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ. Predlagatelji seje so skupaj s predstavniki skupine Za Savo zahtevali preveritev oziroma revizijo zakonitosti koncesijske pogodbe za hidroelektrarne na srednji Savi. Komisija je na koncu seje izglasovala, naj Računsko sodišče izvede revizijo in preveri zakonitost koncesijske pogodbe.
Društvo Eko krog je novembra 2020 na Računsko sodišče poslalo zahtevo za pojasnilo v zvezi z zakonitostjo koncesijske pogodbe za hidroelektrarne na srednji Savi, saj so v njej zaznali potencialne nepravilnosti. Računsko sodišče je odgovorilo, da lahko mnenje poda le, če opravi revizijo in na ta način dovolj temeljito in zanesljivo ugotovi dejansko stanje.
Na seji so bili prisotni predstavniki opozicijskih in koalicijskih strank, Ministrstva za okolje in prostor, vrhovna državna revizorka z Računskega sodišča ter predstavniki skupine Za Savo, med njimi društvo Eko krog, Društvo za preučevanje rib Slovenije ter gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Sporne in potencialno nezakonite prakse, ki jih člani skupine Za Savo očitajo sklepanju koncesijske pogodbe za hidroelektrarne na srednji Savi, so predvsem finančno izredno ugodni pogoji za koncesionarja (Holding slovenske elektrarne d.o.o.) in neugodni pogoji za koncedenta, ki je v tem primeru država. V pogodbi je namreč zapisano, da v kolikor umestitev hidroelektrarn v prostor ne bi bila možna (npr. zaradi negativnih vplivov na okolje), bo država koncesionarju povrnila stroške v zvezi z državnim prostorskim načrtom (DPN). Poleg tega lahko koncesionar enostransko podaljšuje trajanje koncesije, če bo izgradnja hidroelektrarn trajala dlje od načrtovanega roka, in v primeru neugodnih razmer na trgu podaljša rok za gradnjo, dokler pogoji niso zopet ugodni.
Predstavniki skupine Za Savo so izpostavili, da je takšno pokrivanje rizikov oz. izgub zasebnega podjetja (ki deluje na prostem trgu) z davkoplačevalskim denarjem izjemno sporno in v nasprotju s splošno priznanim načelom gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem. Tovrstna praksa je lahko sporna zaradi potencialnega neskladja z evropsko zakonodajo načelne prepovedi državne pomoči zasebnim subjektom.
Savus
Foto: arhiv Savus
