mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
Rudarski junak – čast dediščini
V Trbovljah je zdaj postavljen rudar Prometej, osem metrov visok spomenik v spomin na več kot 200 let rudarjenja, uradno razkrit leta 2021. Spomenik generacijam Zasavcev, ki so si prizadevali za preživetje družin in razvoj regije.
To največjo spominsko skulpturo v Sloveniji je izdelal kipar Zoran Poznič s svojimi pomočniki. Pobudo je pred leti dal Ivan Berger, dolgoletni direktor rudnika. Ko se je rudnik Trbovlje-Hrastnik dokončno izčrpal, je bil pravi čas za postavitev spomenika.
Ikona ognja in znanja
V grški mitologiji je Prometeja kaznoval Zevs, ker je ukradel ogenj in ga dal ljudem, da jim pomaga v življenjskem boju. Zevs je mučil Prometeja – privezal ga je z verigami in poslal orla, da je vsak dan jedel nesmrtna Prometejeva jetra, ki so nato vsako noč zrasla. Leta pozneje je grški junak Heraklej z Zevsovim dovoljenjem ubil orla in Prometeja osvobodil muke.
Prometej je postal bog ognja in prikaz človeškega prizadevanja, civilizacijskih veščin, kot so pisanje, matematika, kmetijstvo, medicina in znanost. Zanj velja, da je sinonim za iskanje znanja in revolucionarnega kljubovanja, pa tudi tveganja, pretiravanja ali nenamernih posledic. V Trbovljah impresivna rudarska skulptura Prometej sije s pomočjo samozadostne sončne celice – osvetljene od znotraj. Laserski žarek iz Prometejeve naglavne svetilke sveti po dolini do rudarskega jaška na Drajeršohtu, kjer osvetli rudarski grb na stolpu.
Marjeta Hribar je iz premoga naredila srce Prometeja: »Zame je osebno zadovoljstvo biti del tega projekta. Bolj, kot sem razmišljala o njem, bolj sem hotela poosebiti dvojino življenja v naših koncih. Vedno se je govorilo le o moških junakih, ki trpijo pod zemljo. Vendar so ti junaki preživeli le po zaslugi svojih žena. Zato ima to srce dve polovici, ki sta povezani in bijeta v enakem ritmu,« pojasnjuje Marjeta.
Nova identiteta Trbovelj
»Naši predniki so z žulji in znojem postavili temelje trem mestom, ki se iz nekdanjih rudarskih preusmerjajo v visokotehnološka in napredna mesta,« pravi Karel Vukovič, vodja skupine za postavitev spomenika v okviru trboveljskega Združenja Trbovlje Novomedijsko Mesto (TNM).
TNM je bil ustanovljeno leta 2009 kot celovit in obsežen program, namenjen vzpostavljanju medijsko-umetniške občutljive kulture v nekdanjem industrijskem mestu Trbovlje in širšem Zasavju. Njegov namen je ustvariti mrežo, ki bo združevala različne ljudi na umetniškem področju in področju kulturne in industrijske dediščine, pa tudi tiste, ki se ukvarjajo z znanostjo, tehnologijo in turizmom. »Za denar nismo prosili nikogar, Zasavci so spomenik financirali in postavili sami,« pravi Karel.
TNM se opira na močno tradicijo tehnične inteligence na eni strani in kulturno-umetniške avantgarde na drugi. Cilj je doseči preboj na vseh področjih s sintezo tehnologije, znanosti, umetnosti in gospodarske pobude ter dolgoročno ponuditi prebivalcem Trbovelj novo identiteto. Prva asociacija z imenom Trbovlje ne bo več le rudarska pretekla in propadla industrija, ampak visoka tehnologija, roboti in nova medijska umetnost.
Marjeta meni, da bo kip všeč tudi mlajši generaciji: »Prometej ne bo potreboval razlag, ker preskoči časovne okvire. Osnova izhaja iz preteklosti, vodi skozi sedanjost in z vso virtualno tehnologijo povezuje vse časovne okvire. Vsak bo iskal tisti del zgodbe, ki mu je najbližji ali je z njim najbolj povezan.«
Prihodnjič: Podjetnik – visokotehnološka in nova dejavnost
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Rudarska skulptura Prometej, ki jo je zasnoval kipar Zoran Poznič, je postavljena v Trbovljah in gleda na rudnik (Foto: osebni arhiv)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
