Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.

Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.

Začetek … in že smo pri 70! (2. del)

Rudarsko stanovanje na Njivi je bilo za javnost odprto leta 1984. Isto leto je bila odprta tudi Muzejska zbirka Zagorje z dvema razstavama, hkrati se je začela še strokovna dejavnost v Muzejski zbirki Hrastnik. Ponovno preimenovanje muzeja je sledilo čez dve leti: od 1986 se je imenoval Revirski muzej Trbovlje, kolektiv se je povečal na sedem članov, kustosi so bili štirje. Širila so se področja zanimanja, zgodovini so se v muzeju pridružile še umetnostna zgodovina, etnologija in geografija, saj je začel javni zavod po letu 1990 kot medobčinski muzej za novejšo zgodovino delovati na več področjih. Leta 1992 je bila ukinjena muzejska zbirka v Zagorju, čez tri leta (1995) pa je muzej postavil razstavo o rudarjenju v strojnici izvoznega jaška v Kisovcu. Leta 1995 je adaptacija podstrešja muzejske hiše v Trbovljah prinesla nov razstaviščni prostor za kiparsko zbirko Stojana Batiča. S tem se je sprostilo razstavišče za občasne razstave. Od ponovnega preimenovanja leta 1998 nosi muzej ime Zasavski muzej Trbovlje, po statusu je splošni medobčinski muzej. Leta 2000 je Uredba o mreži muzejev Slovenije (v veljavi od leta 2000 do 2008) muzeju naložila izvajanje javne službe na območju občin Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Litija. Veliko širitev razstavne dejavnosti je prinesla adaptacija muzeja v Hrastniku leta 2002, kjer sta prostor dobili dve novi zbirki. Leta 2004 so politične odločitve pripeljale do novega Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zasavski muzej Trbovlje, s katerim sta občini Zagorje ob Savi in Hrastnik odstopili od ustanoviteljstva javnega zavoda. Tako so bile vse pravice in dolžnosti prenesene na sedežno občino Trbovlje. Na delovanje muzeja in sodelovanje z drugima dvema revirskima občinama pa ta odločitev ni veliko vplivala. Tako je bila leta 2005 Muzejska zbirka Hrastnik dopolnjena še z dvema razstavama. Širil pa se je tudi muzej v Trbovljah, saj je leta 2007 premajhna muzejska hiša dobila prizidek v treh etažah na severni strani. Kronično pomanjkanje depojev je muzej reševal z najemom prostorov v Delavskem domu Trbovlje in zaklonišč v sosednji stavbi na Ulici 1. junija 19.

V letih med 2000 in 2006 smo tesno sodelovali z Univerzo za tretje življenjsko obdobje oz. njeno etnološko študijsko skupino, med najodmevnejšimi projekti sodelovanja je bila monografija o vsakdanji prehrani v Zasavju z naslovom Teknilo nam je! (2004). Od leta 2006 do 2012 je pri muzeju uspešno deloval Muzejski klub, ki je z domačimi avtorji in vabljenimi gosti osvetljeval posamezna poglavja proučevanja in varovanja kulturne dediščine. Pod našo streho od leta 2008 domuje tudi Klub ljubiteljev tehnike ali KLTT. Njihovo poslanstvo je ohranjanje tehniške dediščine Zasavja. Pretežno inženirji in tehniki negujejo tradicijo inovatorstva. S svojimi publikacijami so poskrbeli, da pomembni tehnološki dosežki in inovacije, doma v Zasavju, ne bodo pozabljeni.

Leta 2013 je Ministrstvo za kulturo RS Zasavskemu muzeju Trbovlje izdalo sklep, s katerim mu je podelilo pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev za območje občin Hrastnik, Litija, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje ob Savi za področje etnologije, likovne umetnosti 20. stoletja in zgodovine. V zadnjem desetletju smo povečali razstavno dejavnost in zmanjšali število zaposlenih. Trenutno je naš kolektiv petčlanski, pri delovanju si pomagamo z zunanjimi sodelavci in službami.

Vizija Zasavskega muzeja Trbovlje je celostno ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine ter njeno povezovanje s sodobnim življenjem. Svoje poslanstvo vidimo v uveljavljanju specifičnega kulturnozgodovinskega karakterja Zasavja, pri čemer imajo prednost segmenti, ki so soustvarili našo identiteto in ki so ogroženi.

V strateški načrt pa smo zapisali: »Osnovno poslanstvo muzeja je zbiranje materialne in nematerialne dediščine iz zasavskega prostora, opredeljeno v času in prostoru ter vpeto v splošno družbeno dogajanje. Izjema so posamezni dogodki, zbirke ali drugo, ki so bistveno širšega pomena, čeravno niso vpeti v prostor. Zgodovina, etnologija, umetnostna zgodovina in druge vede, ki so zastopane v muzeju, se povezujejo v raziskovanje regionalne in nacionalne preteklosti 19. in 20. stoletja ter uveljavljanje specifičnega kulturnozgodovinskega karakterja Zasavja. To izhodišče je temelj muzejski zbiralni politiki in njegovim zbirkam, ki jih dopolnjuje ostala muzejska ponudba, usmerjena k različnim ciljnim skupinam.

V splošnem se danes muzeji definirajo kot: Muzej je za javnost odprta, nepridobitna, stalna ustanova v službi družbe in njenega razvoja, ki zaradi preučevanja, vzgoje in razvedrila pridobiva materialne dokaze o ljudeh in njihovem okolju, jih hrani, raziskuje, o njih posreduje informacije in jih razstavlja.

In takole: Stalna organizacija v službi družbe in njenega razvoja, ki je odprta za javnost in ki zbira, ohranja, dokumentira, preučuje, interpretira, upravlja in razstavlja dediščino ter posreduje podatke o njej z namenom razvijati zavest o dediščini, širiti vedenje o njenih vrednotah in omogočati uživanje v njej.

Delovanje muzeja temelji na zbirkah predmetov in v vseh definicijah ostaja muzejski predmet še vedno osrednja točka muzejskega poslanstva.

Zbiralna politika Zasavskega muzeja Trbovlje se naslanja na ustanovitveni akt muzeja, splošno zakonodajo za področje kulture in je v skladu z mednarodnimi predpisi, ki opredeljujejo ravnanje s premično kulturno dediščino.

Z območja zasavskih občin muzej pridobiva tudi predmete in drugo muzejsko gradivo, s pomočjo katerega osvetljuje preteklost Zasavja. Predmeti in drugo muzejsko gradivo so v navedeni regiji nastali, bili v njej uporabljani ali pa jo v širšem smislu prikazujejo. Zbirke materialne in nematerialne dediščine v glavnem predstavljajo razvoj in različne dejavnost širše regije v dvesto letih oziroma od začetkov rudarjenja naprej, posamezne zbirke pa segajo tudi dlje v zgodovino. Glavna področja zbiranja, varovanja in preučevanja so gospodarske dejavnosti Zasavja, politična zgodovina, trgovina in obrt, vzgoja in izobraževanje, način življenja in likovna umetnost.

Zbirke Zasavskega muzeja Trbovlje so nastajale postopoma, zbiralna politika pa je odražala orientacijo muzeja v posameznih obdobjih. Danes muzej z zbiranjem predmetov ohranja in nadgrajuje svoje zbirke, pri čemer upošteva tudi zmožnost ustrezne skrbi zanje.

Dvajset različnih zbirk predmetov je v Zasavskem muzeju Trbovlje razporejenih v štiri večja področja, in sicer področje za zgodovino, področje za etnologijo, področje za likovno umetnost 20. in 21. stoletja ter področje za naravoslovje.

Jana Mlakar Adamič

Foto: ZMT


Trboveljčanka Jana Mlakar Adamič (12. 1. 1962) je nekdanja predavateljica in muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja tudi strokovne in poljudne članke, v katerih popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja.

Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.

Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.


Publikacija Muzej smo vsi! ZMT 70 let je izšla pri Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer jo lahko tudi naročite. Na tej povezavi pa lahko naročite tudi druge zanimive publikacije Zasavskega muzeja Trbovlje, ki se dotikajo zgodovine Zasavja. Izbrane publikacije, ki so izšle pred letom 2020, pa lahko kupite v času razstave Muzej smo vsi! po polovični ceni.

#muzejskaknjižnapolica #zmt70let