Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.

Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.

Začetek … in že smo pri 70! (1. del)

Izrek o času pravi, da je muzej edini kraj, kjer lahko čas zavrtimo nazaj in pogledamo v preteklost, muzeju samemu pa teče čas enako kot človeškemu življenju – prehitro in vsako leto hitreje.

Po drugi svetovni vojni so bili v slovenskem prostoru ustanovljeni številni novi muzeji in zbirke, ki so podpirali takratne zgodovinske resnice, revolucijo in marksistične ideje. Eden takih je bil tudi muzej v Trbovljah. Za njegovo ustanovitev je bil izbran 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda, ki je bil v času socializma velik praznik, deseta obletnica še posebej. V soboto, 21. julija 1951, so se na slovesnem zborovanju zbrali poslanci okraja Trbovlje ter predstavniki množičnih organizacij. Po številnih govorih, ki so poveličevali revolucionarno preteklost in narodnoosvobodilni boj Revirjev ter »bratstvo, enotnost in socialistično demokracijo«, so bila najboljšim borcem izročena odlikovanja, ob koncu pa so sprejeli še odlok o ustanovitvi okrajnega muzeja Zveze borcev, ki je bil odprt 21. julija v Rudarskem domu v Trbovljah. Uradni odlok o ustanovitvi navaja ustanovitev Muzeja narodne osvoboditve okraja Trbovlje, datum pa 22. julij 1951. Naloga muzeja je bila zbirati in hraniti vse vrste gradiva, ki kakorkoli »osvetljuje narodnoosvobodilno borbo kot tako, njen izvor in njene cilje ter stanje, ki je vladalo v okraju med to borbo«, in to gradivo v obliki stalne razstave tudi ustrezno predstaviti. Z muzejem je upravljal Okrajni odbor zveze borcev NOV v Trbovljah, v njegovem imenu ga je vodila komisija, sestavljena iz borcev NOV. Sedež je imel v Rudarskem domu (Trg svobode 11), zgrajenem leta 1923 med najdaljšo rudarsko stavko. Ponašal se je z eno stalno razstavo.

Čas ustanavljanja muzeja je obdobje sredi prve gospodarske petletke (začetek leta 1949), katere prioriteta sta bili elektrifikacija in industrializacija države. Dobro leto je že bilo uzakonjeno samoupravljanje v podjetjih (1950). Na razne načine, najbolj z delom, so počastili 10. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, bile so se bitke za dosego proizvodnega plana, potekale so volitve v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije …

Dve muzejski sobi sta kmalu postali pretesni, leta 1956 se je muzej preselil v večjo zgradbo na sedanjo lokacijo na Ulici 1. junija 15. Stavba, zgrajena leta 1874, je bila sprva namenjena gostinski dejavnosti in stanovanjem. Muzej je postal samostojni zavod, preimenoval se je v Revirski muzej narodne osvoboditve Trbovlje, dejavnost pa razširil na NOB, revolucionarno gibanje do NOB in razvoj socialistične graditve po drugi svetovni vojni. Imel je eno stalno razstavo. Leta 1964 je že tretjič spremenil ime, postal je Revirski muzej ljudske revolucije, vse drugo je ostalo enako. Leta 1973 sta k ustanoviteljstvu muzeja pristopili še občini Hrastnik in Zagorje ob Savi, muzej je postal medobčinski. Temeljita prenova zgradbe je sledila leta 1974 ob 50. obletnici spopada z Orjuno. Bistveno se je povečala razstavna površina, nov vhod je bil prestavljen na vzhodno pročelje, pogled na muzej je zaokrožil nedaleč od vhoda postavljen spomenik, posvečen 50. obletnici spopada z Orjuno, avtorja Stojana Batiča.

V muzeju sta bili na ogled še njegova kiparska razstava Rudarski ciklus in stalna razstava, ki so jo pripravili kustosi muzeja. Leta 1983 je muzej spet dobil novo ime: Revirski muzej ljudske revolucije in tudi nov statut, po katerem ni bil več specialni muzej, ampak je postal splošni. Njegove naloge so bile varstvo premične dediščine v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi ter varovanje revolucionarne tradicije Zasavja. Odprta je bila pot za proučevanje zgodovine 20. stoletja v celoti, ne le njenega političnega dela. V tem obdobju je imel muzej šest redno zaposlenih delavcev, od tega tri kustose. Pozornost so namenili vsakdanjemu življenju in v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje začeli muzejsko urejati stanovanje v tipični rudarski koloniji.

Jana Mlakar Adamič

Foto: ZMT


Trboveljčanka Jana Mlakar Adamič (12. 1. 1962) je nekdanja predavateljica in muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja tudi strokovne in poljudne članke, v katerih popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja.

Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.

Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.


Publikacija Muzej smo vsi! ZMT 70 let je izšla pri Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer jo lahko tudi naročite. Na tej povezavi pa lahko naročite tudi druge zanimive publikacije Zasavskega muzeja Trbovlje, ki se dotikajo zgodovine Zasavja. Izbrane publikacije, ki so izšle pred letom 2020, pa lahko kupite v času razstave Muzej smo vsi! po polovični ceni.

#muzejskaknjižnapolica #zmt70let