Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.

Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.

Sindikalist

Delavska vprašanja so se pojavila skupaj z delavci. Depriviligiran družbeni sloj so nagovarjale politične stranke – klerikalna in liberalna, od leta 1889 naprej še Socialnodemokratska stranka. Borile so se za vpliv nad delavskimi množicami, ki so se upirale, še preden jih je kdo skušal organizirati.

Organizirano sindikalno gibanje v Zasavju se je tako kot drugod po AO monarhiji začelo konec 19. stoletja. Le v kratkih časovnih intervalih je delovalo uspešno (samostojni rudarski sindikati), v drugih obdobjih pa je bilo mezdno in stavkovno gibanje prepuščeno posameznikom, predvsem pa »potrpežljivosti« rudarske množice (tudi do 8000 zaposlenih) in nato spontanim akcijam v vseh obdobjih. Ob te pa so se »lepili« uradni, predvsem politični sindikati od leve do desne opcije. Ker je bila gospodarska aktivnost vse do 70. let 20. stol. zelo odvisna od rudarskih revirjev (premog glavni energent), se je vedno tako ali drugače vmešala država, saj je delovala z roko v roki z multinacionalko TPD, po drugi svetovni vojni pa so bili rudniki tako ali tako državna oziroma družbena lastnina in je bila stavka skoraj nelogična. Celotno obdobje lahko razdelimo na štiri dele, ki jih »pokrivajo« tudi štiri države z različnimi političnimi sistemi, kar je precej vplivalo na delovanje sindikatov oziroma delavsko gibanje. Ne glede na to so bile zahteve rudarjev ves čas podobne: višje plače, stabilna zaposlitev, izboljšanje delovnih in bivalnih razmer, politično konotacijo pa so dobile šele z vmešavanjem politike in državnih institucij.

Prvo obdobje (do leta 1924) je pomenilo največji razmah rudarskega mezdnega gibanja in stavk. Rudarji so si izborili osemurni delavnik, z inflacijo dokaj usklajene plače in izboljšane delovne razmere. Z zadnjo veliko stavko leta 1923 in leto kasneje s spopadom z Orjuno se je to obdobje zaključilo. Sledile so sankcije: izguba dela (več sto), deložacije in tudi sodne obtožbe.

Drugo obdobje so zaznamovali velika ekonomska kriza, hudi pritiski na rudarje, množična izprtja, ki so rudarje pripeljali do skrajnega ukrepa – gladovne stavke, vendar je bil uspeh kratkoročen. Tudi po podpisu kolektivne pogodbe po letu 1936 se je stavkovno gibanje nadaljevalo vse do leta 1941. Uradni sindikati so bili ves čas ob strani.

Po vojni se je zamenjal družbeni sistem. Rudniki so bili podržavljeni in centralno vodeni vse do konca 50. let, ki jih je zaznamovala stavka rudarjev, ki je bila povsem ekonomska (obljubljenih plač in delovnih pogojev ni bilo). Seveda pa je odmevala, saj so uradno rudnike upravljali delavci. Ves ta čas so bili sindikati le ena od družbenopolitičnih organizacij in so le sodelovali v upravljanju podjetji. Njihova glavna naloga je prešla na družbeni standard: stanovanjska politika, počitnikovanje, organizacija prireditev, skupni cenejši nakupi …

Z zamenjavo družbenega sistema po letu 1991 so ponovno začeli prevzemati osnovne funkcije delovanja. To se je pokazalo tudi v zadnji rudarski stavki leta 2014, kjer so sindikalisti kot borci za delavske pravice ponovno stopili v prve vrste.

Jana Mlakar Adamič / Miran Kalšek

Foto: ZMT


Trboveljčanka Jana Mlakar Adamič (12. 1. 1962) je nekdanja predavateljica in muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja tudi strokovne in poljudne članke, v katerih popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja.

Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.

Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.


Publikacija Muzej smo vsi! ZMT 70 let je izšla pri Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer jo lahko tudi naročite. Na tej povezavi pa lahko naročite tudi druge zanimive publikacije Zasavskega muzeja Trbovlje, ki se dotikajo zgodovine Zasavja. Izbrane publikacije, ki so izšle pred letom 2020, pa lahko kupite v času razstave Muzej smo vsi! po polovični ceni.

#muzejskaknjižnapolica #zmt70let