Tone Seliškar
Koncert
Električna solnca so razsvetljevala
obraze.
Čudovita skrivnost je ležala pod stropom
in je v srca polagala hrepenenje.
Ko je v ozadju zabrnela razglašena struna,
je zamrl šepet, kakor da je z bičem nekdo
veter zapodil v svojo kolibo.
Gosli je stisnil na svojo dušo
in je zaigral.
Oder se je v daljavo potopil,
goslač na njem je bil trepetajoča pesem.
Potem je bi la pravljica:
Zvončki so cingljali , cimbale so pele,
duše pa so bile na rokah
ko plamenčki v leščerbah —
Potem so šli v noč
s plamenčki v dušah.
Gredoč je svojo ženo mož objel
in bilo jima je ko prvi dan.
Mlad fant je svojo ljubico na roke vzel
in ji je dahnil sladko slast v srce –
Premišljujem in grizem pesti:
O, duše bedne, jutri pa pesem lopat in siren
in lačnih otrok in trdih besed —
Z gorečo dušo sem šel po dolini
in srd je bil moj brat.
Foto: Dušan Rotar / Okovano v led / Razstava Fotke povezujejo
Tone Seliškar (1897-1969) je bil po poklicu učitelj. Služboval je v več slovenskih krajih, med drugim v Trbovljah. V pesništvu je bil v 20. letih izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma, upodabljal je socialne tegobe proletarcev. Med njegovimi večjimi pripovednimi deli sta naturalistični roman iz meščanskega življenja okoli 1. svetovne vojne Nasedli brod in roman iz meščanskega življenja Tržaška cesta. Z mladinsko prozo (najbolj znani sta Bratovščina sinjega galeba in Mule) pa se je Seliškar dokončno uvrstil med najuspešnejše slovenske pisatelje.
Tone Seliškar naj bi v Trbovlje prišel septembra 1920, in sicer kot učitelj na Vodah (današnja OŠ Trbovlje, POŠ Alojza Hohkrauta). Bival je v gostilni Dreo (nekdaj Retje, danes Vodenska cesta 12), ki je bila znano družabno središče spodnjega dela Trbovelj. Leta 1921 se je poročil z učiteljico Rozalijo Pak (rojena na Vranskem) in si ustvaril družino. Tu so živeli do oktobra 1922, ko je bil Seliškar premeščen.
Trbovlje so za Seliškarja pomenile prelomnico, ki jo je opisal takole: »V Trbovljah pa se je dosedanji moj življenjski nazor pričel majati in se je pod vtisi rudarskega štrajka leta 1921 povsem podrl. Rudar Milan, star zaveden socialdemokrat, izvrsten pevec in diletantski igralec, me je pregovoril, da sem pričel sodelovati v Delavskem domu. Vrgel sem se v delo in sem bil kmalu na črni listi oblasti.« V Trbovljah se je pričel tudi politično angažirati, pa kmalu, kot je pozneje pisal »sem se nekako sam po sebi izločil iz aktivnega političnega življenja, vendar sem sodeloval v delavskem gibanju s pisanjem in nastopi, s predavanji in izleti …«
Njegova prva pesniška zbirka Trbovlje (izdal je šest pesniških zbirk) je izšla leta 1923 pri Slovenski socialni matici.
Pesem Koncert je objavljena tudi v zbirki Trbovlje, z dušo in srcem Tineta Lenarčiča.
