Joža Ocepek
Hodi naprej
Hodi naprej in po svoji poti.
Nikoli tega ne opusti. Hodi.
Izogibaj se asfaltnih poti, širokih cest.
Pojdi v naravo, poišči ozko pot,
stezo ali brezpotje.
Našel boš poti, ki so jih naredile srne.
Spoznal boš, da pod krošnjami dreves nisi sam,
saj te ves čas nevidno spremljajo.
Spomladi naredi pot med cvetočimi rožami,
poleti pogumno zakorakaj v visoke trave.
Jeseni poišči gozdne poti, postlane z rumenimi listi,
pozimi zagazi v beli sneg.
V mestu se sprehodi med ljudmi,
da si izmenjate nasmehe, pozdrave,
da si voščite srečo, se napolnite z veseljem.
In ko boš utrujen in ne boš mogel več hoditi,
se sprehodi po svojih poteh v mislih.
Če pa boš spet uspel hoditi po eni izmed poti,
pa se ti bo zdelo, da si se izgubil, si zapomni:
človek nikoli ne pozabi svoje poti domov.
Foto: Slavko Stošicki / Zelenci / Razstava Fotke povezujejo
Joža Ocepek je Litijanka. Leta 1997 je izdala pesmi v pesniški zbirki Trikrat B, leta 2000 pa v zbirki Jabolčne in sončne pesmi za vsak dan. »Potem pa nič, ni bilo “časa”. Leta 2006 sem se upokojila in začela opravljati najlepši poklic: postala sem babica. Zdaj je prvorojenec star 15 let, drugorojenka pa 13 let in sta v karanteni. Babica je tudi v karanteni in to v svojem stanovanju. Ko pobrskam po svojem koledarju, sem začela pisati tam v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja. Če mi bo uspelo, bom v prihodnjih letih zbrala pogum in energijo še za tretjo zbirko, naslov bo imela Tretja, kdo bi se mučil z naslovom!« je nekaj besed o sebi napisala Joža Ocepek. Sodeluje v skupini Lila v Litiji, kjer se ukvarjajo z vsemi vrstami umetnosti.
