Mira Marinko


Karantena

Pridi k meni,

vabim te v goste,

bova klepetala,

karanteni se smejala.

Prišla bi k tebi koj,

v kraje, kjer si ti doma,

a kot veš,

je to že druga občina.

Pridi pred ekran

bova se smejala

si preko Teamsov

pozdrave pošiljala.

Pridi k meni na skrivaj,

bova se čutila,

masko v žepe skrila

in se v temi poljubila.


Foto: Mateja Kandolf Podkoritnik / Hope / Razstava Fotke povezujejo


Mira Marinko je doma v Rimskih Toplicah. »Ker pa že skoraj 30 let delam v Zasavju in spremljam tamkajšnjo kulturno sceno, se nekako čutim že pol Zasavčanko. Delam v osnovni šoli v Hrastniku kot učiteljica likovne umetnosti in zgodovine. V prostem času, ki ga ni veliko, precej berem, malo slikam in v zadnjem času napišem tudi kakšno pesem. Ne pišem še dolgo, pred tremi leti sem napisala svojo prvo pesem v življenju, tako da se ne štejem za prekaljenega pisca. Imam le dve objavljeni pesmi v zbirki Jesenske misl. Tudi pesniške zbirke nimam. Morda jo izdam nekoč, z lastnimi ilustracijami. To bi bilo lepo, morda, ko bom velika. 😊« je zapisala v kratki predstavitvi Mira Marinko.

Pesem je objavljena premierno.