Mira Marinko
Karantena
Pridi k meni,
vabim te v goste,
bova klepetala,
karanteni se smejala.
Prišla bi k tebi koj,
v kraje, kjer si ti doma,
a kot veš,
je to že druga občina.
Pridi pred ekran
bova se smejala
si preko Teamsov
pozdrave pošiljala.
Pridi k meni na skrivaj,
bova se čutila,
masko v žepe skrila
in se v temi poljubila.
Foto: Mateja Kandolf Podkoritnik / Hope / Razstava Fotke povezujejo
Mira Marinko je doma v Rimskih Toplicah. »Ker pa že skoraj 30 let delam v Zasavju in spremljam tamkajšnjo kulturno sceno, se nekako čutim že pol Zasavčanko. Delam v osnovni šoli v Hrastniku kot učiteljica likovne umetnosti in zgodovine. V prostem času, ki ga ni veliko, precej berem, malo slikam in v zadnjem času napišem tudi kakšno pesem. Ne pišem še dolgo, pred tremi leti sem napisala svojo prvo pesem v življenju, tako da se ne štejem za prekaljenega pisca. Imam le dve objavljeni pesmi v zbirki Jesenske misl. Tudi pesniške zbirke nimam. Morda jo izdam nekoč, z lastnimi ilustracijami. To bi bilo lepo, morda, ko bom velika. 😊« je zapisala v kratki predstavitvi Mira Marinko.
Pesem je objavljena premierno.
