Že v osnovni šoli se otroci učijo, da je nos začetek dihalne poti, usta pa so začetek prebavne poti. Ampak eno je učenje teorije, drugo pa je praksa. V praksi zelo veliko ljudi, tudi otrok, diha skozi usta. Posledice so številne nevšečnosti, težave in bolezni.
Nos opravlja veliko funkcij. Zelo pomembno je, da segreje, navlaži in očisti zrak. Lahko bi rekli, da ga pripravi pred vstopom v občutljiva pljuča. Če zrak vstopa skozi usta pa ostaja neprefiltriran, mrzel in suh. Kronično dihanje skozi usta lahko pusti posledice na spodnjih dihalnih poteh. Taki ljudje so pogosteje hripavi, imajo pogoste okužbe, kot so bronhitisi in pljučnice, lahko pa se jim razvije astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen. Značilno je smrčanje, spalna apneja, ki lahko povzroča tudi zvišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, srčne odpovedi, …
Dihanje skozi usta povzroči, da postanejo žilice v nosu razdražene in se povečajo. Ustvarja se povečana količina sluzi, kronično vnetje nosne sluznice, neprijeten občutek zamašenega nosu. Takrat postane dihanje skozi nos oteženo in ustvari se navada dihanja skozi usta. Dlje ko dihamo skozi usta, bolj se nam maši nos in znajdemo se v začaranem krogu. Nos izgubi ali se mu poslabša tudi funkcija voha.
Dihanje skozi usta omogoča, da hitro in z lahkoto hiperventiliramo, če dihamo skozi nos, pa je ta pojav precej težji. Pri dihanju skozi usta je pot zraka krajša, ustni kanal ima večji presek, zato je pretok zraka bistveno večji. Tako se količina kisika veča, količina ogljikovega dioksida pada in prenos kisika v tkiva je slabši. Posledice so hiperoksidacija (vrtoglavica in omedlevica) ter slabši metabolizem v celicah, ki povzroči manj energije in utrujenost.
Dihanje skozi usta je namenjeno le izjemnim situacijam, kjer smo ogroženi, to je situacijam bori se oziroma beži. Če pa stalno dihamo skozi usta, to povzroči, da imamo ves čas aktivirane receptorje za stres v zgornjih predelih pljuč. To vodi v stanje simpatične dominantnosti.
Po drugi strani pa dihanje skozi nos povzroči tudi tvorbo večje količine dušikovega oksida, ki nastaja v obnosnih votlinah (sinusih) in z zrakom potuje v spodnje dele dihal. Ob vsakem počasnem vdihu skozi nos prenesemo molekule tega pomembnega plina v pljuča in kri. In kakšne so njegove koristi? Ima važno vlogo pri regulaciji krvnega pretoka, prenosu živčnih signalov, imunski obrambi, presnovi, znižuje holesterol, žile ohranja prožne, preprečuje tvorbo strdkov, s tem pa se zmanjša tveganje za možgansko kap in srčni infarkt. Raziskave so pokazale, da se okrepi pretok zraka skozi sinuse, če ob izdihu mrmramo. Tako se izloči tudi do petnajstkrat več dušikovega oksida. Jasno je, da pri dihanju skozi usta ne moremo proizvajati zadostnih količin tega za zdravje tako pomembnega plina.
Dihanje skozi nos je izrednega pomena pri razvoju obraza in čeljusti. Ko otrok diha skozi nos in ima zaprta usta, ima jezik rahlo potisnjen na nebo in ta pritisk pravilno oblikuje zgornjo čeljust. Jezik je širok, ima obliko črke U in tako široka naj bi bila tudi zgornja čeljust, ki omogoča prostor zobovju. Ob dihanju skozi usta, jezik ne pritiska na nebo, zato se razvije čeljust, ki je ozka (bolj spominja na črko V) in ne omogoča zadostnega prostora za pravilni izrast zobovja. Čeljust se tudi ne razvije ustrezno naprej, kar oži dihalne poti in to še dodatno utrdi potrebo po dihanju skozi usta.
Do problema glede dihanja skozi nos pride tudi pri športnih aktivnostih. Športniki (amaterski in profesionalni) pogosto dihajo skozi usta, tudi med treningi in ne le občasno, na primer v ključnih trenutkih tekme, ko morajo funkcionirati na maksimumu. Že na treningih je prisotno pretiravanje, previsoke obremenitve, saj namreč velja prepričanje, da boš boljši, če se boš bolj trudil in šel preko svojih zmogljivosti. Pretiravanje med vadbo in treningi lahko odpravimo s tem, da aktivnosti prilagodimo oziroma zmanjšamo na raven, ko jih zmoremo izvajati ob dihanju skozi nos.
Podnevi lahko kontroliramo ali dihamo skozi usta ali skozi nos. Kaj pa ponoči? Če smrčimo in imamo zjutraj, ko se zbudimo, suha usta, smo dehidrirani, najverjetneje dihamo skozi usta. Poveča se nam kislost v ustih, imamo zadah, večja je verjetnost zobne gnilobe. Nasvet – pred spanjem si prelepite usta z Micropore trakom.
Upam, da so vam številni vplivi na zdravje osvetlili dejstvo, kako pomembno je, da nos namenimo dihanju, usta pa hranjenju.
Jasmina Rome Rodić, učiteljica AEQ metode® 3. stopnje
Sem Jasmina Rome Rodić, učiteljica AEQ metode® 3. stopnje in učiteljica AEQ dihanja® 1. stopnje.
Po formalni izobrazbi sem dipl. ing. kemije, sem pa kmalu po študiju oziroma rojstvu otrok pričela z raziskovanjem življenja in človeške zavesti. Zanimalo me je, zakaj se ljudem dogajajo različne stvari. Verjetno najbolj zato, ker sem rodila otroka z Downovim sindromom. V želji pomagati sinu, da bi se mu težave, povezane s sindromom, čim manj izrazile, sem pričela z neformalnim izobraževanjem. Tako sem osvojila metodo bioterapije po Domančiću, nadaljevala z izobraževanjem o karmični diagnostiki pri M. Ogorevcu ter zaključila študij jyotisha (S. R. Nassif) in zvočne terapije Ohmpunctuur (P. Gouwe).
Leta 2015 sem se prvič srečala z Alešem Ernstom, tvorcem AEQ metode®. Razlog so bile hude bolečine v vratnem delu hrbtenice, glavoboli, vrtoglavica …, ki jih z vsem dotedanjim znanjem nisem mogla odpraviti. In tako se je pričelo moje potovanje z AEQ-jem. Najprej kot stranka na Aleševih terapijah in udeleženka na delavnicah, kasneje pa kot učenka v šolanju za AEQ učitelja. Metoda se je in se še vedno vse bolj prepleta z mojim vsakdanjim življenjem. Dejansko lahko njeno filozofijo in principe najdeš na kateremkoli področju – od fizičnega zdravja, počutja, odnosov doma in širše. Dala mi je odgovore na marsikatero vprašanje, saj sem z njeno pomočjo odpravila kronične bolečine. Svoje življenje lahko postopoma urejam, izboljšujem in vodim k željenemu cilju – biti srečna in svobodna.
Kot učiteljica AEQ metode® 3. stopnje, vam lahko s svojim znanjem ter s pomočjo doživete lastne izkušnje in sprememb pomagam na vaši življenjski poti preobrazbe. Več informacij na:
040 214 633
