Blaž Vozelj
Življenje vs. smrt. Življenje!
Svet… svet… le kaj ti je…?!
Izgubljaš se v lastnem strahu in bedi.
Poglej onkraj sebe … poglej tjakaj, kjer
puščavsko sonce peklensko sveti …
Prava žalost in obup.
Toliko nemočnih žrtev, ki so prepuščeni objemu smrti.
Vihar nedoživetih in še neizpetih sanj …
Edino, kar je še ostalo, je upanje.
Upanje v prihodnost … prihodnost, ki je morda sploh ne bo …
A upanje vliva moč …
Moč in duha življenja …
Človek! Dovolj je!
Dovolj je zagledanosti vase,
dovolj je lastnega strahu …!
Zbudi se! Poglej sem …!
Tukaj vlada pravi boj …
A življenje zmaguje …!
Vedno, le živeti ga moraš …
kot ti je dano, kot cvet večnosti!
Živim … Živim … Živim …!
Foto: Vukašin Šobot Iz teme
Blaž Vozelj je ob pesmi poslal tudi svoj komenar: »V trenutnih težkih časih prepogosto pozabljamo na to, kar je bistveno – živeti življenje. Čeprav z omejitvami, a le te ohranjajo življenja. Pogosto pozabljamo na tisto, kar v življenju resnično šteje – odnosi z ljudmi. Če pri odločitvah, ki jih sprejemamo, gledamo skozi oči tega, je vsaka odločitev, ki je v dobro življenja in ljudi, dobra odločitev. Je pa še nekaj; nismo le mi in naš krog ljudi pomembni v življenju. Pogosto pozabljamo pogledati tja onkraj, kjer afriško, azijsko puščavsko sonce in revščina ubijata. Ob trenutnih razmerah pa še toliko bolj. A nihče ne govori o tem, nihče ne poroča, vsi le molčimo in smo zazrti v lastno skledo. Pomembno je, da sebe rešimo …V razmislek, kako pozabljamo, da bomo le skupaj lahko izšli močnejši in boljši iz teh izzivov in preizkušenj sedanjega časa in sveta. Zato se moramo skupaj boriti in (za)upati, da bo življenje zmagalo! Ker ŽIVLJENJE je večno!
Dandanašnji vlada v svetu kaos, tako kot v pričujoči poeziji. A tisto, kar je zares bistveno, je napisano odebeljeno in le to nam življenje samo, tudi kaže in ponuja. Kaj pa mi ? Bomo našli skupno pot naprej? Naprej v ŽIVLJENJE?!«
