Maša Rome


Preskok

Drug drugega smo prepoznali

in se določili za človeka.

To je bil največji dosežek nasploh.

 

Nekega jutra ugotovim,

da so se udi čez noč spremenili v liste,

trup v steblo,

glava v pisani cvet.

 

Na kompostu najine ljubezni uspevam, rastem,

dajem zavetje deževnikom in ušem,

korenine pa neusmiljeno razraščam vse do sredice,

do bistva, ki se mu tako radi izmikamo.


Foto: Boris Skalin Zavetrje


Maša Rome je Trboveljčanka, ki rada preživlja čas v naravi in na potovanjih. Snov za poezijo črpa iz vsakdanjega življenja in razmišljanja o svetu.