Maša Rome
Preskok
Drug drugega smo prepoznali
in se določili za človeka.
To je bil največji dosežek nasploh.
Nekega jutra ugotovim,
da so se udi čez noč spremenili v liste,
trup v steblo,
glava v pisani cvet.
Na kompostu najine ljubezni uspevam, rastem,
dajem zavetje deževnikom in ušem,
korenine pa neusmiljeno razraščam vse do sredice,
do bistva, ki se mu tako radi izmikamo.
Foto: Boris Skalin Zavetrje
Maša Rome je Trboveljčanka, ki rada preživlja čas v naravi in na potovanjih. Snov za poezijo črpa iz vsakdanjega življenja in razmišljanja o svetu.
