Živel 1. maj – praznik dela. Prvega maja pred stoenim letom je v rudarski koloniji v Trbovljah na transparentu pisalo: »Proletarci na plan, ker svobode je dan!« V Zasavju je prvi maj že od leta 1890 naprej eden najbolj cenjenih praznikov. Zasavci so ga praznovali vsega začetka.
Kot piše etnologinja Jana Mlakar Adamič iz Zasavskega muzeja Trbovlje v knjigi Živel 1. maj! Živel praznik dela! je bilo praznovanje do prve svetovne vojne dovoljeno. Praznovanje se je začelo z budnico godbe na pihala in povorko, nadaljevalo s shodom na vrtu gostilne, govorom ter veselico z godbo in petjem. Z leti, desetletji, se ni veliko spremenilo. Še vedno budnica z godbo, svojo so v zadnjih desetletjih pridali še motoristi, no, shodi so se preselili v hribe, godba, petje in govori pa so ostali. Le s to razliko, da so med svetovnima vojnama praznovanje omejevali in prepovedovali, zato so bili za praznovanje primerni hribi. Po drugi vojni pa je bilo praznovanje v prvih letih pompozno (parade, demonstracije itn.). V samostojni Sloveniji so postala kresovanja bolj osrednja, občinska, budnice so ostale, prvi maj je še vedno ljudski praznik.
Letos so godbe na tovornjakih, ki se ustavljajo v posameznih naseljih za koračnico ali dve, zamenjali radijski valovi, kjer so ob šestih zjutraj zavrteli budnico za vso Slovenijo. Pridružili so se godbeniki, ki so pritegnili predvajani budnici po radiu.
Letos so odpadla množična kresovanja v Prapretnem, na Kipah, v Kisovcu, Proletarcu. Ni srečanja na Plešah, pohodov na Mrzlico, Kum, Gore, Kal, na Zeleno travo, Čemšeniško planino, srečanja na Plešah. O praznovanju v današnjem času je Jana Mlakar Adamič v omenjeni knjigi zapisala: »Danes nekateri praznujejo prvi maj zato, ker je takšna tradicija, ker so se teh praznovanj in kresovanj udeleževali še kot otroci, drugi vidijo v kresovanjih brezplačen koncert in zastonj zabavo, tretji (teh je manj) so zastopniki bolj »romantične štimunge«. Letos je torej vse drugače.
Prvi maj bo prihodnje leto spet. Kresovi bodo goreli, korona nas ne bo ugasnila. In spet bodo polni hribi. Z dekami, čevapčiči, golažem in cvičkom, da o pivu ne govorimo. In motorji bodo spet hrumeli. In godbe bodo urezale svoje koračnice s posebnim veseljem. In prvi maj bo spomin na zasavske delavce. In opomin, da delavci so še. Tudi tisti v pisarnah. Le težko se še pohvalijo s parolo: »Delu čas in oblast!«
Marko Planinc
Foto: arhiv Savus