Cene Vipotnik
Zelen grobek
Primožku, umrlemu maja 1941
Zelen grobek na poljani,
ljubo dete v njem leži,
tiho je pod tihim nebom,
tiho v temni jamici.
Kje so bratje, kje sestrice,
da nikogar h grobu ni?
V tuje kraje so pregnani,
v tuje kraje so odšli.
Kje so ptice, drobne ptice?
Ptice odletele so.
Kje so rože, drobne rože?
Rože odcvetele so.
Kje je veter, hitri veter?
Veter zbežal je v goro,
ah, prišli so hudi časi,
da ni takih še bilo.
Ali kadar plaha zora,
zora vzhaja na nebo,
se po travici zeleni
biseri leskečejo.
Ali ni to hladna rosa,
hladna rosa jutranja,
padla na zeleni grobek,
da tako se lesketa?
Ali niso svetle zvezde,
svetle zvezde zvrh neba,
padle na zeleni grobek,
da tako se lesketa?
Ali ni rumeno zrnje,
zrnje s polja ravnega,
padlo na zeleni grobek,
da tako se lesketa?
Ni to rosa, niso zvezde,
svetle zvezde zvrh neba,
tudi ni rumeno zrnje,
zrnje s polja ravnega.
To so solze, čiste solze
srca materinega,
tamkaj v daljnem, tujem svetu
sama hodi žalostna.
Prileteli črni vrani,
črni vrani čez nebo,
so pokrili zlato sonce,
v zlato sonce krakajo.
Prileteli črni vrani,
sedli vrani na zemljo,
sedli na zeleni grobek,
čiste solze zobajo.
Zelen grobek na poljani,
ljubo dete v njem leži,
tiho je pod tihim nebom,
tiho v temni jamici.
Foto: Sašo Kosem / Jutro / Razstava Fotke povezujejo
Cene Vipotnik (1914 – 1972) se je rodil v Zagorju. Bil je pesnik, prevajalec in urednik. Spada v generacijo pesnikov iz obdobja tako imenovanih socialnih realistov. Pred drugo svetovno vojno je delal kot srednješolski profesor na Rakeku in v Ljubljani. Med vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto v italijanski internaciji. Po vojni je najprej postal urednik v Slovenskem knjižnem zavodu, potem pa je postal zelo cenjen in upoštevan urednik v Cankarjevi založbi.
Njegovo poezijo lahko razdelimo na tri obdobja. V predvojni poeziji je izražal tesnobo, nemoč in ogroženost zaradi družbenih razmer (socialni realizem). V vojnih taboriščnih pesmih je prisotno trpljenje in strah ljudi, pa tudi privrženost uporu. V povojni poeziji je poglobil intimno lirično izpovedovanje ter iskanje izbranih besed in metafor.
Svojo edino pesniško zbirko Drevo na samem je izdal leta 1956. Izdal je tudi mladinsko zbirko Zelen grobek. Po smrti je izšlo zbrano delo Zemlje zeleni spomini (1975).
