Alja Štojs Kuhelj
Mama
Že dolgo več ne veš, kdo sem..
že dolgo več ne veš, čigava roka boža tvoj obraz …
obraz, ves zguban,
a podoben tistemu, takrat,
ko si še vedela, kdo sem,
ko si me še znala objeti,
ko si še vedela, da si …
moja mama.
Foto: Jure Kravanja / Sled / Razstava Fotke povezujejo
Alja Štojs Kuhelj je Trboveljčanka, ki že 20 let živi v Domžalah. V knjige, poezijo in prozo je zaljubljena od malih nog. Pesmi, zgodbe in razne prispevke je pisala in objavljala že v šolskih glasilih v osnovni in srednji šoli. Tudi nastopala je na skoraj vseh pomembnejših proslavah, recitalih in tudi v gledališču.
O svojem ustvarjanju pravi: »Pišem pesmi. Pa nisem pesnica. Nikoli se nisem imela za pesnico. Pesnici sta zame Neža Maurer in Mila Kačič, moji najljubši. Pišem, ko sem žalostna. Največkrat takrat. V verzih ali brez njih. Pišem hudomušno in s kančkom ironije. Ali pa z jezo. Takšni časi so. Poezija je čudovita. Poezija me pomirja. Je kot ptica. Svobodna, brez ovir in meja.«
